Zgodba jo je našla in seveda je resnična. O odi življenja pravi: »Živi in pusti živeti. Spij svoje grenko vino, če je treba, uči se neprenehoma in napreduj ...« Uživa v pisanju, ki je sicer izjemno samotno delo, a jo osvobaja.
Petra Bauman, prihaja iz Maribora, je pesnica, novinarka, igralka, pripovedovalka in moderatorka prireditev. Doslej je izdala pesniški zbirki Januar in Paradiž, pred izidom je tretja. Letos si želi izdati svojo prvo zbirko kratkih zgodb, v kateri pravi, da bo tudi Onina zmagovalka Rojstni dan.
Svoja dela občasno objavlja v slovenskih literarnih revijah. Tematsko zajema iz stvarnosti in govori o sleherniku, ki se mu dogajajo usodne stvari. Literaturo dojema kot svet, kjer je včasih edino možno zares živeti. Deluje tudi kot pripovedovalka ljudskih zgodb in piše besedila za uglasbitev. Moderira pesniške večere in javne prireditve. Zanimata jo gledališka in filmska umetnost, večkrat je nastopila v gledališču in filmu. Piše poezijo in kratko prozo za otroke in odrasle.
Ko ste prebrali naslov letošnjega natečaja Povej mi resnico, na kaj ste najprej pomislili? Ste si rekli, sodelovala bom, ker imam zgodbo, ali je takrat še niti niste imeli?
Zgodbo sem že imela, pa ne le ene, tako da je bilo treba izbrati. Naslov me je takoj pritegnil, saj je prav resnica tista, ki je konec koncev v jedru vseh zgodb, pa čeprav postavljenih v še tako izmišljen pisateljski svet. Resnica je zelo močna beseda in v mojih zgodbah se druži še z eno – skrivnost.
Skrivnosti imajo nad nami veliko moč, ker so povezane s strahom, sramom, bolečino, ravno zato je o njih treba spregovoriti. In literatura, glasba, slikarstvo, vsa umetnost omogoča, da te zgodbe, skrivnosti tam najdejo mesto. Lahko je kaj, kar mimogrede ujamem na ulici in slišim v neizgovorjenem, lahko pa so to res usodni, mračni dogodki iz življenja nekoga ...
