Humanitarček je dokazal in pokazal, da so za spremembo sveta potrebni entuziazem, srčna želja in meje, v katere ne verjameš. S temi besedami je Ninna Kozorog opisala društvo, v katerem je idejno in projektno vodila mnoge dobrodelne akcije, tudi projekt celostne pomoči starostnikom Vida. »Ko sem vsa ponosna knjigo Le Vida predala eni izmed gospa iz zgodb, me je objela in rekla: 'Doktorca, knjiga je lepa. Samo ti izgledaš grozno. Ne smejiš se več z učkami, kot si se vedno.' Tako je zapisala v čustvenem slovesu na družbenem omrežju. In dodala tudi srce parajoče zgodbe o tem, kako samoumevni so »humiji« postali.
Odločitev je zorela počasi, od decembra 2021. Takrat sem pri sebi začela opažati, da je Humanitarček tako zelo povezan z mojim življenjem, da sta pravzaprav eno. Da ne morem odklopiti niti en vikend – ker se v petek ob 14.45 eden izmed CSD-jev spomni, da nujno potrebuje pomoč za gospo Angeliko, po mejlu preda kontakte, prilepi slike in zapre vrata. Jaz vrat svojega srca nisem mogla.«
Poleti je odločitev o umiku dozorela. Ninna Kozorog si je vzela premor. Da je lahko samo Ninna. In kot je zapisala: »Skuštrana. Razigrana. S čopičem, ruzakom in kitaro. Ninna pač. Tista, ki se mora naspati. Tista, ki mora ponovno začeti verjeti ... v dobro.«
Ninna, nisem si predstavljala, da bova po najinem prvem intervjuju ob priznanju Ona 365 čez sedem let govorili o vašem umiku iz društva Humanitarček.
Pride čas, ko je treba narediti nekaj predaha. Zgodbe zadnjih let so se nakopičile in treba je »zbistriti glavo«. Ne nazadnje sem samo človek in imam poleg društva tudi službo v zdravstvu in zasebno življenje ...