Ninna Kozorog je pred slabim mesecem na facebooku razkrila, da delavci na centrih za socialno delo ljudi v stiski občasno napotijo na dobrodelne organizacije, posredujejo jim tudi zasebne kontaktne podatke humanitarcev. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so tako ravnanje CSD-jev obsodili. Vendar je po tem javnem odzivu društvo Humanitarček objavilo: »Javljajo se posamezniki in posameznice iz posameznih enot (niti ne njihovi nadrejeni), ki so v svojih jeznih izbruhih na nas začeli izvajati pritiske. Ne samo na nas kot društvo, ampak tudi osebno, na našo ustanoviteljico in bivšo predsednico Ninno Kozorog.« Zdaj dodajajo: »Priča smo bili številnim napadom, a smo še tukaj!«
Nemalo je ljudi z izkušnjo, da so za institucije zgolj številka. Kaj menite – seveda to ni opravičilo za tako ravnanje –, je del problema tudi, da delavci na centrih za socialno delo nimajo časa za ljudi in ne morejo celostno pristopiti k reševanju njihovih težav zaradi kadrovske podhranjenosti, poleg tega, kot je bilo rečeno na nedavni okrogli mizi, imajo kup birokratskih opravil, na teren skoraj ne hodijo, temveč so večino delovnika za računalnikom?
Zagotovo birokratizacija poklicev, ki bi morali težiti k osebnemu stiku z ljudmi, prinese hladne odnose. Razumem, da so kadrovsko podhranjeni, a menim, da je treba v vsakem trenutku imeti čut za sočloveka, sploh če pride v stiski. Pravijo, da srce lahko presadiš, srčnosti pa ne, in menim, da je tukaj potrebna enormna reforma. Ne le kadrovska, predvsem v dojemanju ljudi, ki prihajajo po pomoč. Da so in bodo vredni spoštljivega odnosa.
