Erika Brajnik: Zaradi uživanja kruha ima vsak drugi Slovenec glivice
Erika Brajnik, predsednica Združenja naturopatov Slovenije in koordinatorka v Svetovni naturopatski federaciji za Evropo, v svoje delo vključuje znanja iz indijske, kitajske in evropske tradicionalne medicine. Pravi, da je smisel naturopatije, da človeka obravnava celostno, hkrati pa sodeluje z uradno medicino. Brajnikova nam je razkrila, katera živila je priporočljivo jesti v tem letnem času, katera so odsvetovana, s katerimi lahko ojačamo imunski sistem ter zakaj je potrebna previdnost pri uživanju kruha.
Po naturopatiji se ljudje uvrščamo v eno ali dve od naslednjih kategorij; jetrni, srčni, ledvični, pljučni in vranični tip. Lahko na kratko razložite, za kaj gre? Kakšne so značilnosti vsakega od tipov?
Prva konstitucija je jetrna. Sem spada večina ljudi. Taki ljudje so običajno zelo lepi in karizmatični. Imajo bujne lase, lepo postavo in temnejšo polt, ki na soncu hitro potemni. So nočne ptice, torej zvečer pozno delajo, zjutraj pa težko vstanejo. Imajo nizko čelo, košate obrvi in definirano čeljust. V našem prostoru bi lahko v to kategorijo uvrstili Alenko Bratušek.
Ljudje ledvične konstitucije imajo visoko čelo, koščen obraz, tanke lase, ozke ustnice, dolg vrat ter dolge okončine in prste. Imajo malo vitalne energije. Primanjkuje jim mineralov in jih pogosto zebe. V to kategorijo bi lahko uvrstili bivšega predsednika Slovenije Janeza Drnovška.
Tretja konstitucija je srčna. Ljudje, ki ji pripadajo, so bolj čokati, prsati, imajo kratek vrat, debele kosti in okončine. Imajo baročno postavo in poudarjena lička. Taka oseba je polna energije, je veseljak, družaben človek. Sem spada bivša varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Pljučni posameznik ima porcelanasto kožo in široka ramena. Je empatičen. Veliko teh ljudi najdemo med televizijskimi in radijskimi napovedovalci. Pogosto imajo zelo lep glas. Ana Tavčar je ena takih. Tudi Nicole Kidman je s porcelanasto kožo in z empatijo tipični predstavnik pljučnega tipa. Tudi Nina Pušlar se uvršča sem.
Zadnji je vranični tip. Predstavniki tega tipa se kot taki ne rodijo, ampak taki postanejo naknadno. To so ljudje, ki imajo diabetes, gastritis, ki so predebeli, ki imajo veliko celulita. Imajo vranični deficit. Vsaka konstitucija ima namreč svoj deficit. Lahko se nekdo rodi kot jetrni tip in kasneje dobi depresijo, kar je ledvični deficit. Jetrni tip, pri katerem se pojavijo težave s srcem, dobi srčni deficit. Jetrni tip, ki ima težave z želodcem, razvije vranični deficit. Vsaka konstitucija ima lahko enega ali več deficitov.
Torej lahko, ko pride nekdo do vas, že na podlagi njegovega videza in pogovora z njim razberete, v katero kategorijo se uvršča?
Oseba mora priti na naturopatski pregled, ki človeka obravnava celostno; na podlagi razgovora in pregleda. Več ali manj uporabljamo štiri ali pet tehnik razpoznavanja disharmonij. Najprej je na vrsti razgovor, nato pregled irisa, pregled ušesa, stopal, rok, jezika, hrbta. Potem pride na vrsto še masaža. Tako prepoznamo, kateri konstituciji oseba pripada, kateri deficit je nastal v otroštvu in kateri kasneje v življenju. Deficite nato odpravljamo po principu čebule v obratni smeri; od zadnjega do prvega, ki je nastal.
Na podlagi tega nato določite jedilnik, ki je najbolj ustrezen za neko osebo?
Ja. Pljučnim, ledvičnim in srčnim posameznikom sluz zelo škoduje, zato potrebujejo jedilnik, ki razsluzuje. Živila, ki sluzijo, niso samo mlečni izdelki, ampak tudi krompir, banana, oves in podobno. Če pa je oseba zakisana, potrebuje drug jedilnik. Iz telesa je treba očistiti presežke nekaterih snovi in vzpostaviti ravnovesje. Naturopat s svojim delom ne nadomešča zdravnika, ampak sodeluje z njim. Na nek način počisti telo, bazo, da se lahko zdravilo bolj učinkovito prime.
Načrtovanje obrokov je odvisno tudi od naše starosti. Naša presnova se od 18. leta dalje počasi opočasnjuje; približno za en odstotek na leto. To pomeni, da ne moremo jesti enake količine hrane pri 20. in pri 50 letih. Mlajša oseba bo zaužila več obrokov, starostnik pa manj. Pri starejših se omejimo na zajtrk, skromno kosilo in zelo skromno večerjo.
Med drugim ste napisali tudi knjigo Probiotiki, imunski sistem in rak. Kaj običajno svetujete onkološkim bolnikom, ki se obrnejo k vam po pomoč?
Pri onkoloških bolnikih je zelo pomembno, da se ne zakisajo ali zasluzijo, da lahko kemoterapija optimalno deluje. Pomembna je tudi skrb za pravilno prehrano in pravšnjo telesno težo. Priporočljive so tudi kopeli in inhalacije, ki pomagajo pri uravnavanju telesa. Naše telo je v 70 odstotkih sestavljeno iz vode. Smo toplokrvna bitja. To pomeni, da more naše telo stalno uravnavati telesno temperaturo. Če dobršni del telesa izpostavimo višji temperaturi; če si naredimo kopel ali izvajamo inhalacije, mora telo uravnati temperaturo in zato se začne znojiti. Preko znojenja gredo iz telesa toksini in lahko tudi sluzi. Nobena tableta ne pomaga v tolikšni meri kot to. Na take stvari zdravniki pogosto pozabijo, ker imajo cel kup drugega dela.
Pri onkoloških bolnikih se nikoli ne poslužujemo fitoterapije (metoda zdravljenja, ki sloni na uporabi rastlin in pripravkov iz njih). Glede na to, da tovrstni bolniki prejemajo močne kemoterapevtske koktajle, odsvetujemo sočasno uživanje kakršnihkoli zelišč, tudi če je to navadni žajbelj, ingver ali kurkuma. Če pridejo zelišča v interakcijo z zdravili, je to lahko zelo nevarno. Bioterapija se je po drugi strani izkazala kot dobra metoda zdravljenja. To potrjujejo krvne slike. S tem imamo že večletne izkušnje. Ostalo pa ne pride v poštev. Onkološki bolniki so zelo delikatni. Zanje je treba izbrati povsem naravne metode zdravljenja.
Koliko obrokov na dan bi bilo glede na naturopatske smernice najbolj optimalno zaužiti? Kateri obrok je najpomembnejši?
Zajtrk je vsekakor najpomembnejši obrok in mora biti zelo bogat. Kraljevski zajtrk in siromaška večerja – ta slovenski rek drži kot pribito, saj je naše telo narejeno tako, da ima zjutraj največ energije in da lahko čez dan porabimo vse presežke sladkorjev in ogljikovih hidratov, ki smo jih takrat vnesli.
Onkološki bolniki imajo tudi tri do štiri zajtrke enega za drugim. Eden je sadni, drugi je sladek, tretji slan, eden pa zelenjavni. Vse to morajo pojesti do 9. ure zjutraj. Medtem ko naj bi bila večerja v bistvu nična. Pozimi mora onkološki bolnik nehati jesti do 16. ure, ker se potem že začne delati tema in mora iti počivat, da se lahko organizem čez noč bori in regenerira. Poleti je malo drugače, ker so dnevi daljši in je lažje.
Načrtovanje obrokov je odvisno tudi od naše starosti. Naša presnova se od 18. leta dalje počasi upočasnjuje; približno za en odstotek na leto. To pomeni, da ne moremo jesti enake količine hrane pri 20. in pri 50 letih. Mlajša oseba bo zaužila več obrokov, starostnik pa manj. Pri starejših se omejimo na zajtrk, skromno kosilo in zelo skromno večerjo.
Kruh je v našem okolju velik problem, ker je slovenski narod nanj zelo navezan. V času epidemije covida-19 ga je pekel vsak drug državljan. Na kolektivni podzavestni ravni nam namreč daje varnost, nas pomiri. V zgodovini so bili Slovenci kot pretežno kmečki narod podrejeni.
Govorite tudi o tem, da je treba jedilnik prilagoditi letnemu času. Katera živila je torej priporočljivo uživati jeseni?
Tista, ki nam jih daje narava; buče, kakiji, kostanj (ta pomaga krepiti ledvice). Iz jedilnika naj bi odstranili vse tisto, kar povzroča sluz; banane, mlečne izdelke in kruh. Kruh je poln vlage in se ga je do božiča smiselno izogibati. Potem ga lahko zaradi praznikov in druženja za nekaj časa ponovno umestimo v jedilnik. Kruh je v našem okolju velik problem, ker je slovenski narod nanj zelo navezan. V času epidemije covida-19 ga je pekel vsak drug državljan. Na kolektivni podzavestni ravni nam namreč daje varnost, nas pomiri. V zgodovini so bili Slovenci kot pretežno kmečki narod podrejeni.
K meni prihajajo stranke iz različnih evropskih držav. Opažam, da ima vsak drugi Slovenec na nogah glivice, ki lahko kakovost življenja poslabšajo za 20 do 30 odstotkov. Glivice se namreč razširijo po telesu in iz njega posrkajo veliko vitaminov, mineralov, energije in kisika. Italijani in Francozi po drugi strani s tem nimajo težav. Zakaj je tako? Slovenski otroci imajo kosilo v šoli. Tam za evropski standard kuhajo kar dobro. Ponujajo enolončnice, meso, tudi ribe ter nekatera žita boljše kakovosti, kot sta proso in ajda. V Sloveniji se tudi po podjetjih običajno nahajajo menze, ki ponujajo tople obroke. Zvečer pa pridemo domov in pojemo sendvič, ker smo imeli za kosilo enolončnico.
V Italiji je ravno obratno. Za kosilo jejo sendviče, pice ali testenine, zvečer, ko pridejo domov, pa enolončnice, meso ali ribo z zelenjavo; torej obrok, ki ne vsebuje ogljikovih hidratov. Če pojemo ogljikove hidrate sredi dneva, jih do večera pokurimo. Če pa zvečer, s tem hranimo glivice. Slovenci bi se tako morali naučiti jesti bolj zdrave večerje.
Ogljikovi hidrati, kot so kruh, njoki, knedli, štruklji, so v tem letnem času najbolj problematični. Če so testenine 100-odstotno polnozrnate, sicer niso tako slabe. Ne sluzijo v tolikšni meri kot na primer pirini rezanci, ki so iz bele moke.
Evropa je banane včasih uvažala s Tenerifov. Tiste banane so bile povsem drugačne od banan, ki jih danes uvažamo iz Amerike. Ameriške banane so sladke, imajo visok inzulinski indeks in zelo močno zasluzijo telo. Banane s Tenerifov telesa niso toliko zasluzile, imele so drugačno mineralno sestavo, več kalija, krepile so ledvice.
V zadnjem času se vse več govori o superživilih. V to kategorijo spada tudi veliko takih, ki ne uspevajo v našem okolju ampak na drugem koncu sveta. Menite, da bi morali tovrstno hrano res umestiti na jedilnik ali lahko lokalno pridelana živila zadovoljijo vse naše potrebe po hranilih?
Absolutno lokalno pridelana hrana vsebuje dovolj vsega, kar potrebujemo. V bistvu zbolimo zaradi preobilja ne zaradi pomanjkanja. Tudi če pogledamo oreščke. Tisti, ki rastejo na našem vrtu ali jih prideluje naš sosed, so v redu. Če pa so oreščki uvoženi, je potrebna previdnost, saj so pogosto špricani z določenimi snovmi, ki močno nasičijo jetra in zakisajo organizem. Zato nekomu, ki ima multiplo sklerozo, revmo ali težave s sklepi, zelo odsvetujem oreščke, če niso res domači. Ve se, da domači oreščki nimajo dolgega roka trajanja, ker se v njih slej ko prej pojavi črviček, zato jih je dobro skladiščiti v hladilniku ali zamrzovalniku.
Vse, kar se prodaja na trgovskih policah, je problematično zaradi konzervansov. Kaj šele vse tisto, kar pride k nam čez lužo. Že samo onesnaževanje je velik problem. Tudi banane so zelo problematične. Evropa je banane včasih uvažala s Tenerifov. Tiste banane so bile povsem drugačne od banan, ki jih danes uvažamo iz Amerike. Ameriške banane so sladke, imajo visok inzulinski indeks in zelo močno zasluzijo telo. Banane s Tenerifov telesa niso toliko zasluzile, imele so drugačno mineralno sestavo, več kalija, krepile so ledvice. Tenerifi so nekoč živeli od tega, da so Evropo zalagali z bananami, potem pa je pred 50 leti ali več na trg prišla Amerika s svojim monopolom. Boljše je jesti čim bolj lokalno – absolutno. In čim bolj sezonsko.
Prihajamo v obdobje, ko se povečujejo možnosti za okužbe, kot so prehlad, gripa in covid-19. Kaj lahko posameznik naredi, da bi si čim bolj ojačal imunski sistem in se ubranil pred tem, da zboli?
Zelo pomembno je, da redno uživamo kurjo juhico. Na moji spletni strani lahko najdete recept za njeno pripravo. Znanstvene raziskave avstralskih naturopatov potrjujejo, da kurja juhica krepi pljuča in debelo črevo, s tem pa celoten imunski sistem. Iz evropske tradicionalne medicine je znano, da se je kurja juha včasih uporabljala kot nek naravni antibiotik. Dajali so jo vsaki porodnici in vsakemu bolniku.
Zelo pomembno je, da se pravilno prehranjujemo, da uživamo sezonska živila, kot so kislo zelje, kisla repa, solata in radič. Surova zelenjava je nepogrešljivi del jedilnika. Nobena druga hrana niti tableta je ne more nadomestiti. In bo naš imunski sistem zelo dobro deloval. Če pa bomo pretiravali s picami, hotdogi in raznimi sladicami, se bomo hitro zakisali in povečala se bo verjetnost, da bomo zboleli.
Preberite še: Recept Erike Brajnik za juho, ki pozdravi prebavo in raven železa v krvi
Kaj svetujete ljudem z zelo stresnim življenjskim slogom, ki so ves čas brez energije?
Tudi njim priporočam podoben jedilnik. Človek si mora vzeti čas zase in za prehranjevanje; za zajtrk, kosilo in večerjo. Hrana je naš vir energije in je zelo pomembna za ohranjanje zdravja. V teh časih je res veliko služb, ki so nehigienske in izkoriščevalne do posameznikov, zato pravim: Ne se pustiti izkoriščati, delajte osem ur na dan (smeh). Na delovnem mestu je vsak nadomestljiv, medtem ko je življenje samo eno. In zdravje tudi.
Problem je, ko ljudje popijejo po pet kav na dan. To je pretirano. Tega se ne sme, ker se potem jetra nasičijo, ledvice pa iztrošijo, to pa sproži dodaten adrenalin. Oseba je lahko pod stresom že samo zato, ker zaužije prevelike količine kave. Človek mora ohraniti zdrave navade. Menedžerjem, ki so pod stresom, vedno svetujem, naj namesto kave raje pijejo metin čaj.
V enem od prejšnjih intervjujev ste dejali, da je lahko tudi pitje kave problematično …
Kava je problematična, če smo zakisani. Ena kava zjutraj sicer ni noben problem. Tudi jaz spijem eno na dan, ker mi je všeč njen okus. Čez poletje pa pitje kave opustim in namesto tega uživam projo, alternativo kavi, ki je izdelana na osnovi ječmena. Tako se lahko jetra nekoliko očistijo.
Problem je, ko ljudje popijejo po pet kav na dan. To je pretirano. Tega se ne sme, ker se potem jetra nasičijo, ledvice pa iztrošijo, to pa sproži dodaten adrenalin. Oseba je lahko pod stresom že samo zato, ker zaužije prevelike količine kave. Človek mora ohraniti zdrave navade. Menedžerjem, ki so pod stresom, vedno svetujem, naj namesto kave raje pijejo metin čaj. S tem se lahko prepreči tudi kakšen infarkt. Meta nas nekoliko dvigne, malo tudi pomiri in je odlično krepčilo za srce.
