Maja Đević Prah je mama, ki jo po tem nazivu pokličeta Hana in Nikolaj. Je tudi profesorica slovenščine in univerzitetna diplomirana pedagoginja, ki se zadnje desetletje kot samostojna podjetnica ukvarja s poučevanjem slovenščine kot drugega in tujega jezika ter lektoriranjem. Kot ustvarjalka vsebin na Instagramu pa pod profilom @mamiinhana deli utrinke, ob branju katerih si je pametno pripraviti robčke. To je njena zgodba.
Vaša prva nosečnost se je verjetno razlikovala od vaših predstav, kako naj bi bilo videti to obdobje. Kmalu po zanositvi ste zakrvaveli, diagnoza grozeči spontani splav. Kakšni občutki so vas preplavili ob tej novici?
Moja nosečnost je bila zaželena, načrtovana in se je zgodila zelo kmalu po tem, ko se je pojavila želja po otroku. Začetek je bil torej zelo lep, tak, kot si predstavljaš, da mora biti. A kmalu je prišla krvavitev - diagnoza grozeči spontani splav. Te plati nosečnosti prej nisem poznala in z vsemi občutki, ki jih je prinesla, sem bila precej sama ter v veliki negotovosti.
Ker sem oseba, ki ji je veliko lažje, če se o svojih težavah pogovarja na glas, sem to tudi počela. Šele takrat mi je postalo jasno, da je tega veliko. Krvavitve, spontani splavi, veliko prezgodnji konci nosečnosti. Šele ko o tem spregovoriš na glas, ugotoviš, koliko takšnih zgodb je okoli tebe.
Jutro po rojstvu je v sobo prišla medicinska sestra in me poslala pod prho, saj mame prvi dan počivajo in osebje poskrbi za nego otroka. Po dveh minutah mi je potrkala na vrata kopalnice in povedala, da z otrokom nekaj ni v redu, naj se uredim in pridem nazaj.
Kljub začetni diagnozi je do 23. tedna nosečnost potekala umirjeno, nato pa ste začutili, da se v telesu dogaja nekaj nenavadnega. V porodnišnico ste se na pregled odpravili preventivno, tam pa so vas presenetili z odločitvijo, da vas bodo kar takoj hospitalizirali vse do poroda …
Začetne krvavitve so se umirile in do 23. tedna je bila nosečnost spet lepa, brez večjih težav. Nato pa sem nizko v trebuhu začela čutiti nenavaden pritisk. Doma so me mirili, da sem preutrujena, da otrok raste, a mi ni dalo miru. Želela sem, da me nekdo pregleda. Prosto uro v službi sem zato izkoristila za obisk porodnišnice. Tja me je peljal mož in še danes se spomnim, da sem mu med potjo rekla ...
