Razstava je na ogled vse do 13. septembra v Kocki Kulturnega doma Janeza Trdine v Novem mestu.
Leila Bartell, ki ima slovenske in arabske korenine, je do svojega tretjega leta živela v Iraku, otroštvo in mladostniška leta je preživela v Novem mestu in se po zaključku študija prava na pravni fakulteti v Ljubljani preselila v London, kjer si je zgradila uspešno kariero v bančništvu.
V zadnjih letih se posveča predvsem slikarstvu in kreiranju izpovednih kratkih filmov, živi na Notting Hillu in London doživlja kot svoj dom. Z Leilo sva spregovorili o življenju v metropolitanskem mestu, o slikarskih začetkih ter navdihujočih sporočilih umetnosti življenja.
Leila, umetnost je delati v bančništvu in za delo v umetnosti vendarle moraš biti tudi malce podjeten, bi se strinjali?
Absolutno se strinjam. Delo na finančnih trgih mi je dalo izjemne vpoglede v poslovni svet, kar je neprecenljivo tudi za moje delo v umetnosti in filmu. V finančnem sektorju sem se naučila predvsem tega, kako pomembno je biti analitičen, strateški in discipliniran.
Te veščine mi sedaj pomagajo pri vodenju projektov, upravljanju z viri in ustvarjanju trajnostnih umetniških del. Prav tako sem se naučila vrednosti mreženja in odnosov, kar je ključnega pomena tudi v umetniškem svetu. Umetnost in film zahtevata kreativnost in inovativnost, vendar pa tudi organiziranost, financiranje in trženje. Podjetniški duh mi pomaga, da se učinkovito lotim teh izzivov in uresničim svoje umetniške vizije.
Menim, da živimo v času, ko je toliko hrupa in pritiska glede tega, kdo bi morali biti, kaj bi morali delati in imeti, da sodobni človek pogosto ne ve, kaj je njegova izbira in kaj izbira družbe.
Omenili ste, da ste že od majhnega čutili potrebo po izražanju, nadarjenost za slikanje so opazili tudi vaši učitelji. Kako to, da ste se odločili za študij prava in ne za kariero umetnice, slikarke?
Mislim, da je bilo razlogov več. Eden je, da so pogosto že v srednji šoli mlade odvračali od umetniških poklicev, saj naj bi z njimi težko zaslužili. Imela sem tudi skrb, da bi me lepega dne zapustil navdih in ne bi več mogla ustvarjati. Danes razumem, da inspiracija pride, ko delaš! Ne gre za posebno magično stvar, na katero čakaš, temveč se moraš preprosto lotiti dela.
Tako sem se odločila za študij prava, ki je v smislu preživetja predstavljal občutek varnosti. Že kot majhna deklica pa sem imela tudi ...
