Ob 30. obletnici začetka obleganja Sarajeva, ki velja za najdaljše obleganje kakega mesta v novejši zgodovini, sta novinarka in voditeljica Jelena Aščić in snemalec Gregor Naglav posnela pretresljiva pričevanja ljudi, ki so pod okupacijo preživeli skoraj štiri leta. Dokumentarni film Sarajevo, 1425 dni groze, prikazuje tudi neizmerno bolečino staršev, ki so jim drobci granat in ostrostrelski naboji ubili otroke, avtorica Jelena Aščić pa opozarja, da za te zločine pred domačimi sodišči še vedno ni odgovarjal nihče.
Kolikor sem se pogovarjala z mladimi in tudi ne tako mladimi, imajo enake želje, ne glede na narodnostno ali versko pripadnost: samo da ne bi bilo vojne! In da bi lahko živeli normalno. Kdor ima službo, stanovanje, ni lačen in reven, si lahko privošči počitnice, se ne bo kaj dosti ukvarjal z drugimi. Kdor pa vsega tega nima, je lahka tarča politikantov, ki za njegov položaj okrivijo nekoga druge narodnosti ali vere.
Kaj vas je ob trideseti obletnici začetka obleganja Sarajeva vodilo v prestolnico, ki je doživela 1425 dni groze, kot ste naslovili dokumentarni film?
O tem sem pravzaprav razmišljala že spomladi, aprila, ko je bila obletnica začetka obleganja in sem brala o tem na bosanskih portalih, ampak zaradi znanih razmer na RTV nisem niti predlagala, da bi o tem kaj posneli ...