Pred leti vas je Slovenija spoznala kot pevko, otroško zvezdo. Se vam zdijo ti časi oddaljeni?
Ja, kot da bi bilo to prejšnje življenje. Res je oddaljeno od tega, kar počnem zdaj. Pa tudi vmes se je dogajalo marsikaj. Življenje je eno, želim poskusiti čim več reči, sem radoveden človek, rada eksperimentiram, se preizkušam, rada se učim, rada imam izzive. Najprej sem bila otroška pevka, to je bilo obdobje, ki je prineslo tudi hitro odraščanje in srečevanje z okoliščinami, ki so bile tedaj zame težke, a so bile hkrati odlična popotnica za življenje. Če imaš namreč ob sebi družino, starše, ki ti pomagajo, nisi psihično ali osebnostno ogrožen. Potem se je kariera otroške pevke končala, ker so založniki od mene pričakovali, da bom za vedno ostala mala Hajdi, jaz pa pri 18 letih tega nisem mogla več delati iskreno, zato sem se zahvalila, končala in odšla na študij ekonomije. Po tem sem zelo težko dobila službo, potrkala sem na mnogo vrat, a ker sem imela etiketo Hajdi in so vsi mislili, da sem razvajena, svetlolasa lepotička, ki da se ne bo znašla v resni službi, sem bila večkrat zavrnjena. Ljudje mislijo, da ti vse v življenju gladko teče, če si poznan. Po ne vem koliko zavrnitvah, ko je bila moja samozavest že zelo načeta, sem dobila priložnost v banki in postala komercialistka za velika in srednja podjetja. To delo sem opravljala deset let in to je bila odlična popotnica za kasneje, ko sem se podala na podjetniško pot.
Ko pogledam nazaj in vidim svoje znance, ki so odšli po napačnih poteh in se še danes niso pobrali, vidim, kaj je bil vzrok, vzrok je vedno pomanjkanje ljubezni. Če daš svojim otrokom zatočišče, iskreno ljubezen in svoj čas, se nimaš česa bati. Ljubezen je vodilo in zdravilo za vse.
