Eva Strmljan Kreslin in Vlado Kreslin: Iskrenost. In naivnost

Ste zadovoljni s svojim življenjem? 

Eva: Zelo. 

Vlado: Da. 

Kaj pa z imenom? 

Eva: Sem. Kratko, svetovljansko, zelo žensko. 

Vlado: Da. Dobil sem ga po največjem nogometnem vratarju Hajduka v 50. letih, Vladimirju Beari. 

Mislite, da je nomen tudi omen? 

Eva: Včasih že, ampak to je bolj naključje. 

Vlado: Ne. 

Na kaj najprej pomislite, ko odprete oči? 

Eva: Da sem srečna, ker sem se zbudila ob njem. Če mi ni že ušel na vrt. 

Vlado: Na svoj vrt. 

S kom zajtrkujete, če sploh? 

Eva: Sama. V avtu. 

Vlado: Sam. S časopisom. 

Ste zadovoljni s svojim dnevnim urnikom? Kakšen je najbolj tipičen? 

Eva: Če ne bi bila, bi ga spremenila. Če mi ob šestih ne uspe skuhati večerje in pred spanjem brati vsaj eno uro, potem dan zagotovo ni bil tipičen. 

Vlado: Ni tipičnega, je precejšen kaos. 

Ste potrošnik? 

Eva: Kdo pa ni? 

Vlado: Večja je trgovina, slabše se počutim v njej. 

In vam je zato nerodno? 

Eva: Ne. Trudim se kupovati stvari, ki jih res potrebujem(o), predvsem pa tako, da čim manj podpiram multinacionalke. 

Kaj najraje kupujete? 

Eva: Sveže sadje in zelenjavo na tržnici. 

Vlado: Koroški kruh.  

Kdaj ste nazadnje kupili knjigo? 

Eva: Včeraj. Timothy Snyder, O tiraniji. 

Vlado: Pred desetimi dnevi, mislim. Richard Flanagan, Ozka pot globoko do severa. 

Ste kdaj poslušali Avsenike? Kaj pa Marjano Deržaj? 

Eva: Narodno-zabavne glasbe ne maram. Marjana Deržaj me razveseli in razneži, če jo ujamem na radiu. 

Vlado: Marjano Deržaj.  

In kaj poslušate danes?

Eva: Najraje tišino. Vedno bolj.

Vlado: Robi Traore in Crvene Koralje. 

Vaš zadnji koncert?

Eva: Kreslin, itak.

Vlado: Včeraj dopoldne na Kongresnem trgu – poulični saksofonski kvartet in potem zvečer moj koncert v Mežici. 

In film? 

Eva: Poj mi pesem. 

Vlado: Ustava Republike Hrvaške. 

Kuhate? 

Eva: Zelo rada in vsak dan. 

Vlado: Ne. 

Vaša najljubša začimba? 

Eva: Rožmarin, limonska trava in ljubezen do tistih, ki jim kuham. 

Vlado: Česen. 

Česa sploh nikoli ne jeste?

Eva: Predpripravljene kupljene hrane.

Vlado: Vampov.

Gledate nogometne tekme? Skupaj?

Eva: Nogomet me ne zanima. Enkrat sem bila z njim na nogometni tekmi, ko so Beltinci igrali proti … nekomu pač. Zelo na začetku. Zdaj ne bi šla.

Vlado: Redko oziroma največje.

Je med politiki kakšen vaš favorit? Zakaj?

Eva: Luka Mesec. Je sploh treba razlagati? Ker ima vizijo, ker razume, zakaj je svet danes tak, kot je. In ker pozna rešitve.

Vlado: Martin L. King. Zaradi njega.

Vaša najslabša lastnost?

Eva: Iskrenost.

Vlado: Naivnost.

In najboljša?

Eva: Iskrenost.

Vlado: Naivnost.

Česa ne marate pri ljudeh?

Eva: Neumnosti. Hinavščine. Pohlepa. Ne nujno v tem vrstnem redu.

Vlado: Poziranja.

In kaj cenite pri prijateljih?

Eva: Da so.

Vlado: Da so »echt«, pristni.

Koliko številk je v vašem mobitelu?

Eva: Veliko. Ampak uporabljam jih malo.

Vlado: Ne vem, iz vašega vprašanja pa sem razbral, da obstaja v telefonu morda števec o tem. No, jaz ga ne znam najti niti me ne zanima.

Kam hodite na dopust? In kdo odloča o tem?

Eva: Že nekaj let na isti jadranski otok. Običajno sem jaz najbolj odločna.

Vlado: Na morje. Odloča družinska demokracija.

In česa se v tem trenutku najbolj veselite?

Eva: Naslednjih počitnic.

Vlado: Vožnje s trajektom.

Kam se vrti ta svet?

Eva: Prehitro predaleč. Naj se ustavi!

Vlado: Pleše tango, torej žalost.