Eva je v deželi na prehodu civilizacij precej domača, govori njihov jezik, pogosto raziskuje znane in manj znane kotičke te pisane države, tu pa je po precej filmskem prvem srečanju spoznala tudi svojega moža.
Govorili sva o tem, kako je videti zakon s Turkom in kakšne so najpogostejše zmote o kulturi njene turške družine. Pa tudi o tem, da niso vsi Turki in njihova življenja videti kot iz turške nadaljevanke.
Zaupala nam je kup uporabnih nasvetov, kaj početi v Istanbulu in na kaj biti pozorni pri organizaciji morskega dopusta na sredozemski obali Turčije. Prišepnila pa nam je tudi nenapisano pravilo, o čem se z neznanci na cesti nikakor ne spuščajte v debato ...
V Istanbulu živite od leta 2017, kamor ste se čez noč preselili potem ko ste izvedeli, da ste tam dobili službo. Je bila to ena najbolj norih, a hkrati najboljših odločitev v življenju?
Nedvomno. Čeprav se mi, iskreno, v tistem času ni zdela čisto nič nora. Bila sem navdušena nad priložnostjo, ki se mi je ponudila. To, da bom živela v velikem mestu v nebotičniku, sem sanjala že kot deklica. Danes iz 14. nadstropja gledam na obzorje 20-milijonskega mesta na dveh celinah. Večje in višje skorajda ne bi šlo.
Turčija, dežela na meji Evrope in Azije, vam je bila sicer domača že od prej, saj ste sedem poletij preživeli na jugu države v Antaliji, kjer ste delali kot turistična vodnica. S čim vas je ta orientalska dežela tako očarala?
Res je. Moj prvi stik z deželo na prehodu civilizacij je bil v malo drugačni vlogi, kot jo mogoče doživi večina ljudi. V Turčijo sem prišla kot turistična vodnica. Čeprav sem vodila turiste po bolj ali manj znanih turističnih točkah, sem imela vpogled v dve Turčiji; v deželo počitniških presežkov in v deželo za zidovi all-inclusive hotelov. Verjamem, da me je očarala ravno zaradi tega.
Od prvega dne naprej sem videla v njeno globino. Dežele in ljudi. Turčija je namreč izredno večplastna dežela. Zgodovinsko, etnično, versko. To sicer v državi povzroča veliko preglavic, hkrati pa jo ravno to dela tako edinstveno, da je težko ostati ravnodušen. Iz tebe izvabi zelo močne občutke. V meni je pustila neverjeten občutek sprejetosti in željo po odkrivanju sebe v tej kulturi.
Zame je Turčija dežela razkošne orientalske kulture, pravljične arhitekture, eksotičnih običajev in vonja po začimbah. Je kraj, kjer se je združilo vse najboljše iz kulture Zahoda in Vzhoda. Ogromni amfiteatri, fascinantni dimniki, ostanki starodavnih templjev, pravljične mošeje ... Je ena najbolj obiskanih držav na svetu, z razlogom.
Tam ste našli tudi ljubezen, vaš mož Tolga je namreč Turek. Katere so najbolj nenavadne kulturne razlike, ki jih opažate pri vaši novi družini?
Čeprav je moj Turek vse prej kot tradicionalen, bi rekla, da kot pribito drži dejstvo, da se v Turčiji ne poročiš s partnerjem, ampak kar s celo turško družino. Dobiš mamo, ne taščo. Očeta, ne tasta. Tudi pričakujejo, da jih boš tako klical – anne in baba. V praksi to pomeni, da skrbijo zate, tudi kadar si tega ne želiš (smeh).
V turški kulturi so družinske vezi zelo tesne, zato se pričakuje, da vsi sodelujejo v vsem, kar se jim dogaja. Veliko se družijo, pogovarjajo, dotikajo ... Objemi in poljubi med družinskimi člani, pa tudi med prijatelji in znanci so zelo pogosti. Ampak, da me ne boste napačno razumeli, ne poljubljajo se kar vse povprek. Vse ima svoje mesto.
Na primer – starejše se obvezno poljubi na roko, ki se jo nato položi na čelo svojega obraza. To je gesta spoštovanja. Spoštovanje in ponos imata veliko vlogo v turški družbi in družini. Nasploh veliko vrednost dajejo spoštovanju starejših članov družine in njihovih želja. Če na primer starši in/ali stari starši ne bodo odobrili bodoče neveste, se poroka ne bo zgodila.
Eva Šalamon Kaplan, foto: osebni arhiv
V eni od svojih objav na Instagramu ste delili tudi precej filmsko zgodbo, kako sta se spoznala in kako ste prestali spoznavni zajtrk z njegovo mamo in ostalim ženskim delom družine, ki je bil prvi test primernosti za turško snaho. So mame glave turških družin?
Čeprav uradno velja, da je glava turške družine oče, so mame prikrite šefice. Delujejo v ozadju. Mama je tista, ki (iz)ve prva kaj se dogaja z njenimi otroki in je tista, ki skrbi za njihovo prihodnost. Na kratko, v družini ima prvo in zadnjo besedo. Če te turška mama "požegna", si uradno član njenega krdela (smeh).
Moj spoznavni zajtrk, preverjanje ali bom kot bodoča snaha primerna za družino, je bil eden mojih najbolj stresnih dogodkov. Čeprav ...