Ela Porić: Najbolj stereotipno prepričanje je, da smo v zakrivanje prisiljene

Ela Porić je magistrica kulturologije in religijskih študij iz Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani in je Piji Kapitanovič v pogovoru za Delov podkast Na robu pojasnila marsikaj zanimivega in predvsem v širši javnosti narobe razumljenega o islamu. Najbolj problematično se ji zdi, da islam enačimo z Arabskim polotokom, ki je v resnici le en majhen del islamskega sveta.

»Islam je nadnacionalen in Arabci predstavljajo majhen delež muslimanov,« pravi Porićeva. Iz istega razloga je problematično tudi to, da so v šolskih gradivih muslimani predstavljeni v tradicionalnih arabskih oblačilih, ki pa nikakor niso reprezentativna za vse pripadnike islama.  

Eden najbolj zakoreninjenih stereotipov je zagotovo, da je ženska v islamu v podrejenem položaju, a dejstvo je, da je prav islam prvi dal ženski možnost, da je postala enakovredna moškemu. Prav tako podatki jasno kažejo, da je v Indoneziji, ki je po opravljenih raziskavah od leta 2010 največja muslimanska država, največje število žensk na vodilnih položajih. Objektivna dejstva torej kažejo popolno nasprotje s prevladujočimi stereotipi.

»Že naša odločitev o zakrivanju je v javnosti dojeta, kot da smo v to prisiljene, da je do nas to ponižujoče, da so nam odvzete pravice, da to izhaja iz nekega zakoreninjenega patriarhalnega odnosa, da želimo privatizirati svojo seksualnost … To so neka najbolj tipična predvidevanja, ki so seveda izrazito stereotipna,« pojasni.

Posploševanje je nevarno

Porićeva opozarja, da je stvari nevarno posploševati, treba je namreč razumeti širši koncept. »Moramo se zavedati, da je politeistična, predislamska Arabija temeljila na plemenskem patriarhatu, poligamija je bila normalna družbena norma na tem področju. Torej poligamija ni nekaj, kar je islam uvedel, ampak se je nanjo priključil.

Islam je zavzel revolucionarno držo in prekinil z nekaterimi praksami, ki so bile popolnoma nesprejemljive, od tega, da so vsako živo dojenčico ženskega spola ubijali do tega, da je bila ženska popolnoma brez pravic. Islam ženski dodeli pravico do dedovanja, do svojega lastnega premoženja, pravico do ločitve, pravico do udejstvovanja na različnih področjih. Poznamo številne islamske pravnice, podjetnice, ki so delovale v tistem obdobju. Na primer, leta 859 muslimanka Fatima al Fihri v maroškem Fezu ustanovi prvo univerzo,« pojasni.

Islam močno zagovarja držo, da v religiji ni prisile. Kar velja tudi glede nošenja hidžaba. »Da se ženska odloči za pokrivanje, mislim, da mora biti popolnoma prepričana, da lahko sledi temu konceptu in ga lahko popolnoma opraviči in se tudi odgovorno vede do njega. Koncept hidžaba je napačno razumeti kot le meter blaga. Hidžab pomeni veliko več, je najmanj tridimenzionalni sistem, ki je veliko bolj pomemben kot pa le neko zakrivanje. In se ne nanaša samo na ženske. Koncept hidžaba lahko pomeni prepovedan prostor, nekaj, kar je prepovedano, omejeno.

V bistvu je lahko tudi moralni koncept, kar je velikokrat pozabljeno. In moralni koncept ni predpisan samo ženskam, držijo se ga tudi moški. Ko širše razumemo koncept hidžaba, pridemo tudi do tega razumevanja zakritosti žensk. Lahko so različne razlage, kako se ženska, ki se odloči za to oblačilno prakso, počuti in kako jo razumejo.

A zagotovo so tiste, ki se za to odločijo, globoko prepričane, da je to njihova verska dolžnost, za katero čutijo, da jo lahko izpolnjujejo. Hkrati pa je zelo pomembno poudariti, da obstaja zelo veliko muslimank tako v Sloveniji kot tudi v Evropi, ki se pač za to prakso ne odločijo, kar pa ne pomeni, da so bolj ali manj verne od tistih, ki to prakso prakticirajo. Torej, če ga razumemo kot moralni koncept, mu lahko sledimo tudi brez naglavne rute,« pravi Ela Porić.

V zanimivem pogovoru sta se dotaknili tudi razumevanja ljubezni, sogovornica odgovori, kako islam razume romantično ljubezen. Prisluhnite podcastu TUKAJ - na Delo.si.