V politiko se ni podal zato, kot pravi, da bi mu bilo udobno, temveč ker je bil režim, ki smo ga imeli na razpolago do 24. aprila, režim, v katerem ni želel živeti. Dr. Robert Golob se menda ničesar ne boji. Seveda k neustrašnosti pripomore tudi dejstvo, da mu njegova varnostna mreža ponuja veliko prednost – politike se mu za vsako ceno ni treba oklepati zato, ker, kot nekateri, ne bi znal početi nič drugega. Obljublja spremembe na bolje. Prvih sto dni se počasi izteka, a nič ne de, paradna disciplina njegove vlade je tek na dolge proge.
Zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič je v zadnji številki revije Razpotja napisal besedilo z naslovom Jezik Roberta Goloba. Takole pravi: »Izgovarjava zvenečega glotalnega frikativa (glasu, ki ga v mednarodnem fonetičnem zapisu označujemo s ɦ), kjer je v knjižni slovenščini v rabi zveneči velarni ploziv (ki ga označujemo s črko g), je najbolj razpoznavni vidik Golobove govorice.« Fonem je le na Goriškem prešel v pokrajinski govor in postal znak regionalne identitete. Nadaljuje, da vaša govorica ni omejena na izgovarjavo ɦ, kjer »bi moral biti« g, temveč da gre v resnici za poseben jezikovni kod: »Golob ne govori 'goriškega dialekta', temveč standardno slovenščino s fonetiko pokrajinskega govora. In pripada prvi generaciji, ki govori tako.« Čestitam, gospod predsednik! Ni kar tako, če človek dobi takšno kakovostno jezikovno analizo.
Da se ljudje ukvarjajo z različnimi aspekti politikov, sploh najvišjih predstavnikov ljudstva, ni nenavadno. Verjamem, da se je Luka mojemu jeziku posvetil zato, ker prihajava iz istih koncev in ker je bil morda tudi sam pred enako odločitvijo, kot sem bil jaz. Bom ta svoj »ɦ« iz govora zradiral ali ne? Odločil sem se, da ga ne bom. In ga nisem. To, kar je zapisal v omenjenem besedilu, zveni zelo strokovno. A tudi sam sem ugotovil, da posebnost mojega govora ni goriško narečje, temveč način izgovarjave. Ne govorim, kot na primer poje Iztok Mlakar, ne. Govorim knjižno, kolikor lahko, le da je moja izgovarjava takšna, kot se uporablja v kraju, od koder prihajam. Mislim, da je to nekaj, kar moj jezik bogati ...
