Dr. Neli Vintar je že štirideset let zaposlena na UKC Ljubljana, na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok, Oddelek za terapijo bolečine.
V svoji globoko izpovedni knjigi Jasna pot ne piše le o bolečini bolnikov, temveč odstira tudi osebno doživetje hude bolezni in smrti njene sestre Jasne, popelje nas v svoje otroštvo, kjer s pomočjo njenih ljubečih spominov spoznamo njeno družino in njihove usode, obenem pa na subtilen način poudarja zavesten in ljubeč odnos do telesa.
V knjigi Jasna pot na začetku zapišete, da bolečina ni samo fizični občutek. Kaj vse je vpeto v naše doživljanje bolečine?
Bolečina je zelo kompleksno doživljanje in ni samo fiziološki odziv na nek dražljaj. V možganih namreč nimamo samo enega centra za bolečino, ampak je štirideset področij v možganih, ki sodelujejo pri doživljanju bolečine ter vplivajo na to, ali bo določen dražljaj za nekoga boleč ali ne.
Zelo podobna poškodba nekoga boli malo, drugega pa strašansko. V doživljanje bolečine se vpleta celotno človekovo življenje in njegova trenutna situacija – pomembno je, ali je človek v zadovoljujočem partnerskem odnosu, ali ima rad svojo službo, ali ima zdrave otroke, ali živi v državi, kjer se dobro počuti … Če pa je nekdo v vojni vse izgubil ali ima bolnega otroka, je to zelo boleče. Podobna stvar lahko ljudi boli drugače.
Zakaj ste knjigo naslovili Jasna pot?
Pred petimi leti je umrla moja sestra Jasna, ki je bila moja najboljša prijateljica. Imeli sva lepo sestrstvo. Izguba sestre se je globoko zarezala vame. Umrla je za rakom in ko se je poslavljala, sem bila z njo doma, takrat nekaj časa nisem hodila v službo. Zame je bila njena smrt globoka - na neki način lepa, duhovna izkušnja, saj je smrt nekaj svetega.
Tudi ona je bila zdravnica in je lepo pisala. V zadnjem letu življenja je napisala in želela izdati slikanico za otroke in odrasle. Dve leti posthumno je potem izšla njena slikanica Jaz vem: Joj, kako boli. Jasnina nežna knjižica govori o bolečini in o tem, da vsi dobronamerni nasveti takrat, ko nekoga boli, ne koristijo, saj si človek bolj želi ...
