Vprašanj je veliko, odgovorov takisto. Med pomembnejšimi so zagotovo, kakšno je v naši družbi razmerje med svobodo in resnico, kaj je z dostojanstvom in kdo je tisti, ki mora reči, kaj je prav in kaj narobe. Manjka pa nam tudi zaupanja, drug do drugega. A zakaj so razumniki, intelektualci, potihnili? Predsednica odgovarja mirno in odločno.
V preteklosti ste že povedali, da bi se morale določene pristojnosti predsednika/-ice RS razširiti. Kaj menite danes in seveda katere?
Ko razmišljam o teh stvareh, razmišljam, kaj bi bilo dobro za Slovenijo danes in jutri, in vse, kar bi lahko uredila v tem mandatu, bi seveda veljalo za prihodnjega/-o predsednika/-ico. Z vidika funkcije, ki jo danes opravljam, določene stvari niso urejene niti ustavno skladno.
Bom povedala samo en primer: ustava v 107. členu govori, da predsednik/-ica republike imenuje najvišje državne funkcionarje/-ke, če tako določa zakon.
V vseh zakonih, razen s področja preprečevanje korupcije, se je v Sloveniji, vse od osamosvojitve, predsedniška funkcija spremenila v predlagateljsko, sledi imenovanje v državnem zboru. Ustava tako ne določa in danes je v primeru imenovanja varuha človekovih pravic, guvernerja Banke Slovenije, predsednika in namestnikov računskega sodišča, informacijskega pooblaščenca ... končna odločitev sprejeta v parlamentu.
Želela bi si, da se funkcija predsednika/-ice RS postavi nazaj, na ustavno skladnost, kar je osnova demokracije in ustavnega prava. Posluha za ta predlog po 33 letih na drugi strani ni, kajti vsa imenovanja se izvedejo v parlamentu, ki ima tako moč, ki mu po ustavi ne pripada.
Zakaj je to pomembno? Ne glede na to, katere stranke so na oblasti, je izjemno pomembno, da je ...
