Na duševno zdravje vpliva več dejavnikov, med njimi pa so delovno okolje, zaposlitvene možnosti in socialno-ekonomska situacija.
»Pojavilo se je več negotovosti. Veliko je prekarnega dela, ki prinaša posebne stiske, prav tako so odnosi v delovnih organizacijah pogosto slabi, kar je eden od največjih in najbolj pogostih virov stresa, saj slabi odnosi vplivajo na slabo počutje in zdravje,« pravi dr. Lilijana Šprah, ki je tudi vodja in izvajalka izobraževalnega prosto dostopnega programa OMRA.
Že pred leti je Svetovna zdravstvena organizacija opozorila, da je socialno-ekonomsko stanje posameznika ena izmed poglavitnih determinant njegovega duševnega zdravja. Na kakšen način revščina, neenakost in slabi delovni pogoji vodijo v duševno stisko?
Glede na statistike na ekonomskem področju bi moralo biti več milijard ljudi depresivnih v manj razvitih in ekonomsko šibkejših državah, a to ne drži. Govorimo torej o determinantah duševnega zdravja in ena od njih je lahko, ni pa nujno, tudi slab socialno ekonomski položaj.
S slabim duševnim zdravjem se povezujejo še drugi dejavniki, ne le revščina, težek dostop do dobrin in marsikaj drugega, kar denar pogojuje, temveč je s tem povezana tudi nizka izobrazbena raven. Izobrazba je namreč lahko ena od pomembnih determinant duševnega zdravja.
Ljudje, ki imajo boljši dostop do izobrazbe, informacij in podatkov o duševnem zdravju, bodo znali bolje presoditi, da imajo neko težavo, za katero je dobro poiskati strokovno pomoč. V zgodnjih fazah pa so na voljo tudi različne oblike samopomoči, ki so lahko učinkovite. Skrb za dobro duševno zdravje je torej povezana tudi z izobrazbo in finančnimi zmožnostmi, saj niso vse oblike pomoči brezplačne.
Če upoštevamo, da imajo ljudje z izrazitimi narcističnimi potezami v zasebnem ali delovnem okolju stalen stik vsaj s tremi drugimi, ki lahko postanejo žrtve narcistične zlorabe in toksičnega odnosa, v Sloveniji po takšnih ocenah od 190.000 do 630.000 ljudi trpi zaradi toksičnih odnosov v zasebnem in/ali delovnem okolju.
Omenili ste, da bolje izobraženi ljudje prej prepoznajo težave in poiščejo strokovno pomoč. Je to res ali pa jim je celo težje priznati, da imajo težave in so prepričani, da jih lahko rešijo sami?
Gre za fenomen »kovačeve kobile«. Pogosto mislimo, da so zdravniki zelo zdravi, da psihoterapevti nimajo duševnih težav in da doktorji znanosti sploh ne morejo doživljati psihičnih stisk, kar seveda ne drži. Mnogi med njimi težko priznajo, da ...
