Nekdanjo Fulbrightovo štipendistko, raziskovalko na Scrippsovem oceanografskem inštitutu Univerze v Kaliforniji v San Diegu, prejemnico štipendije Marie Skłodowske-Curie za raziskave interakcij med bakterijami in odmrlim tkivom meduz v morju pa je neizbrisno zaznamovala pomorska ekspedicija, ko je pred dvema letoma sodelovala pri prelomnem odkritju življenja pod globokomorskimi vrelci na območju podvodnega vulkana na vzpetini Vzhodnega Tihega oceana ob Srednji Ameriki.
Trenutno raziskovalno deluje na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, a se poleti ponovno odpravlja na popotovanje, tokrat v globine Severnega Atlantskega oceana, kjer bo preučevala vlogo mikroorganizmov v procesu biološke ogljične črpalke, ta pomembno pripomore k odstranjevanju ogljikovega dioksida iz atmosfere. Znanost zanjo ni služba, temveč način življenja.
V dokumentarnem filmu z naslovom Predstavljajte si znanstvenika, Picture A Scientist, znanstvenice opisujejo mizoginijo in zlorabo, posebno pretresljive pa so zgodbe, povezane z daljnimi znanstvenimi odpravami, v katerih je žensk za prste ene roke. Kakšne so vaše izkušnje?
Na srečo nimam izkušnje spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. To, da delam v »moškem svetu«, pa mi kaže dejstvo, da je med doktoricami in postdoktorskimi raziskovalkami veliko žensk, a potem ko začnemo govoriti o odgovornih položajih, vodstvu, no, potem se kar izgubijo.
Starejše kolegice so mi pripovedovale, kako je bilo nekdaj, ko so še verjeli, da ženska na krovu prinaša nesrečo. Precej pozno so jim dovolili sodelovati na morskih odpravah. Prva ženska, ki ji je to uspelo, in sicer v petdesetih letih prejšnjega stoletja, Roberta Eike, je bila za svoj podvig kaznovana, saj je ...
