Do 35. leta se sploh nisem nasmehnila

Njena radost je nalezljiva. Njena zbirka pesmi, od katerih so bile nekatere napisane samo v luči lune s svinčnikom, katerega sled v času včasih tudi ponikne, imenovana Iz trebuha in neba, je skupek 70 srčnic, 70 Mančinih let, ko jo je življenje klesalo, včasih bolj, včasih manj grobo. A nikoli brez cene. Ki je nikoli ni težko plačati, če si si govoril samo resnico. Ustvarjalna je, tudi ko spi. Da se ji še ljubi, včasih preseneti tudi njo samo. »Le kaj bo življenje od mene hotelo za osemdeseti rojstni dan,« se je vprašala oni dan. In je njena hčerka Tina odvrnila: »Hja, kaj, mati? Roman!« No, pa da vidimo.