Pravzaprav so se v njenem življenju le redke mladostne predstave o prihodnosti uresničile. A kot nam s svojimi besedami pove Desa Muck, večplastna umetnica: »Nekateri imamo nenehno popravne izpite.« Pričaka me z zavitkom s skuto in rozinami, sede v fotelj in me usmeri na kavč. To je bil pogovor med mehkimi blazinami, budnimi mimohodi Desinih mačk in psičke, intervju o življenju in ljubezni na neki pretopel aprilski ponedeljek.
Kako ste si drugo polovico življenja predstavljali, ko ste bili mladi? Ste imeli natančno začrtane predstave o svoji prihodnosti? So se uresničile?
V različnih obdobjih življenja sem imela različne predstave o svoji prihodnosti. Ko sem bila stara 15 let, sem bila prepričana, da bom svetovno slavna. Pri dvajsetih sem si grozno želela spoznati enega prijaznega obrtnika in se z njim poročiti, da mi ne bi bilo treba hoditi v službo. Ko sem jih imela 40, sem se videla kot babico, ki samo še nekaj puloverčkov za vnučke splete in se uleže v grob. No, ampak do tega trenutka se še prav nobena moja mladostna predstava ni uresničila. (Smeh.) Ne morem reči, da živim bolje ali slabše od svojih nekdanjih predstav. Vem le, da živim življenje, ki mi pripada.
To bi se lahko slišalo tudi, kot da živite življenje, ki si ga zaslužite. Dobri dobijo dobro, slabi slabo?
Ah, ne govorim o tem! Naša osebnost nedvomno vpliva na razvoj življenjske poti. Sploh pa, povsem mi je jasno, da nisem samo dober človek.
Nadaljujte, prosim.
Ko sem bila mlada, sem se pogosto lagala, se sprenevedala, manipulirala. Sicer le zato, da bi preživela. Ali bolje – na takšen način sem se naučila preživeti. A nedvomno se z leti izboljšujem. Načrtno. Sistematično delam na tem. Tehnike preživetja, ki sem jih nekoč potrebovala, mi danes ne koristijo več, ne potrebujem jih. Ne živim v pomanjkanju, kot sem nekdaj ...
