Od prvih demokratičnih volitev je Borut Pahor devetkrat zapored dobil mandat volivk in volivcev. V svoji politični karieri je bil predsednik državnega zbora, poslanec v evropskem parlamentu, premier in predsednik države. Konec leta predsedovanje končuje. Tedaj bo minilo dvaintrideset let od začetka njegove poklicne poti. O njej pove: »Za večino dvaintridesetih let velja, da sem šel svojo pot.« Kako naprej, se bo odločil v enem letu po izteku mandata.
Gospod predsednik, tisti, ki so bili v vaših prostorih v predsedniški palači na dnevih odprtih vrat, sicer vedo, drugim, dovolite, naj zaupam, da v pisarni nimate veliko zbranega o sebi. Tu so fotografije mame, partnerice Tanje, sina Luke …
Nekaj spominčkov imam, denimo tudi še kratko poslanico papeža Frančiška za Luko, podpisano fotografijo italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, ko sva se z roko v roki poklonila pred spomenikoma v Bazovici, svojo fotografijo iz evropskega parlamenta … Nekaj tega je.
Kje pa imate spravljene vse albume o sebi?
Ljudje težko verjamejo, da osebnega fotografskega arhiva sploh nisem imel, dokler nisem začel ustvarjati instagrama. Nikoli v življenju nisem ničesar shranjeval; ne politično ne zasebno. Kolikor je presodila in ji je bilo prav, je nekaj tega shranila gospa Marinka Pajnič, moja tajnica. Druga zbiralka je bila mama, ampak ona je hranila bolj fotografije iz otroštva in mladosti. Tretja zbirka nečesa, kar bi lahko bilo povezano s tem, kar je materialno shranjeno, so poročila o mojih člankih v Večeru, ki mi jih vsako leto pošlje gospa iz doma starejših v Mariboru. To so moji arhivi do instagrama ...