»Res mi je žal, da ni sonca, razgled v obe smeri je navdihujoč. Dovolj mi je, da sedim in gledam ali na sever ali na jug, na jugu so vinski griči, razgled je prijazen, a razgled na sever je bolj imeniten,« pove Bernarda Jeklin, že pred vhodom pa pokaže tudi črnega muca, ki ga je kot ljubiteljica živali vzela za svojega.
Pogovarjava se nekaj dni po novem letu, v času, ko drug drugemu kaj lepega voščimo in zaželimo. Kaj si želite vi zase in za družbo?
Želim si, da bi bil moj maček zdrav. Tu imam mačka, saj ste ga videli na klopci. Zelo je zabaven, nor je, kot se za mojega mačka spodobi, izkazal se je za pravega zame, daje mi veliko veselja. No, pa da bi bila tudi jaz zdrava. Veste, kako je z željami, ko začneš, jim ni konca. Vedno je še to in ono. Najbolje, da ostaneva kar pri mačku. (nasmeh)
Pri Tini Gaber cenim angažiranost za živali, tu vidim resnično zavzetost. A ta tip »borke« mi gre na jetra. Tine Gaber mi gredo na jetra. (smeh) Nič hudega ni naredila, verjetno naš gospod predsednik z njo doživlja povsem lepe čase, ampak meni so všeč drugačne ženske.
Obiskala sem vas na Primorskem, kjer pa ne živite prvič. Ko ste bili mladi, ste se sem preselili z možem, ki je kot mlad zdravnik delal v Valdoltri …
V Ankaranu sem živela štiri leta, v Ljubljano sem se vozila v službo. Bila sem noseča, bilo mi je slabo, sem imela kar težave ... Nadaljujte z branjem v novi OniPlus, ki izide v torek, 6. februarja 2024. Že v tem trenutku pa do intervjuja v digitalni obliki lahko dostopate na tej spletni strani.
