V Sloveniji je alkohol pereč problem, saj živimo v družbi, ki je izrazito naklonjena njegovemu uživanju. Znano je, da je pitje nezdravo in da vodi v odvisnost, a marsikomu jo je težko prepoznati, preden je prepozno.
Zaradi tega je izpoved Barbare Cerkovnik dragocena, ker se je znova in znova borila, da bi nehala s pitjem napolnjevati neznosno praznino, ki je zevala med stanjema obupa in upanja.
V knjigi Vino, piješ mi življenje, ki jo je pisala več let, da bi si olajšala trpljenje, pogumno razkriva vzroke, posledice in zdravljenje odvisnosti od alkohola. Ko je zaključila sedmo zdravljenje, se je odločila za dokončno abstinenco in dokazala, da je odvisnost mogoče premagati.
Zdaj mineva že skoraj šest let, odkar ne pije, želja po omami pa se je preselila nekam daleč, da lahko v celoti ljubi življenje. In sebe. Kajti zelo dobro se zaveda, da je zdravljenje odvisnosti zahtevno potovanje na poti do samega sebe.
Ste dolgo zbirali pogum, da izdate knjigo o odvisnosti od alkohola in temnih plateh vašega življenja?
Vsekakor, saj sem občutila krivdo zaradi svojega početja, ki je bilo povezano z alkoholizmom - izključno zaradi mojih otrok. Sina in hčerko sem namreč najbolj prizadela, zato sem najprej njiju vprašala, če se strinjata s tem, da izdam knjigo o svoji bitki in zdravljenju odvisnosti. Kajti nisem želela, da sta stigmatizirana zaradi mene. Ker sta se strinjala z izidom knjige, mi je bilo vse lažje.
Zelo dolgo sem skrivala svoje težave, lagala sebi in drugim, zato sem si želela pošteno in iskreno povedati, kaj vse sem doživljala. Pomembno se mi zdi, da lahko končno zaživim takšna, kot sem, zato sem knjigo pisala tako iskreno. Po drugi strani pa sem želela ljudem, ki ne vedo, kaj doživljajo alkoholiki in kako težka je pot zdravljenja, približati to tematiko.
Alkoholik je namreč lahko baraba, lahko pa je tudi zelo odgovorna, izjemno tankočutna in požrtvovalna oseba. Upam, da mi je s knjigo uspelo pokazati, da stvari niso črno-bele in da ne moremo vseh, ki imajo težave z alkoholom, metati v isti koš.
Na prvo zdravljenje me je gnala huda stiska. Najprej finančna, saj sem po ločitvi ostala brez doma, hkrati se je pojavila tudi čustvena stiska, ker sem ostala sama, torej brez partnerja, pa tudi v službi stvari niso bile v redu. A ne toliko zaradi alkoholizma, temveč zaradi drugih težav.
Pravite, da ste najbolj prizadeli sina in hčerko. Kako je torej alkoholizem zaznamoval vašo družino?
Otroka sta imela težave zaradi mojega alkoholizma, ki so se kazale drugače pri vsakem od njiju. Sin se je ...
