Za razčlembo te teme je potrebovala pogum, saj se je zavedala, da bi lahko nekateri September brali kot avtofikcijski roman, obenem pa je do obravnavane tematike čutila veliko strahospoštovanje.
»Ker se žrtev družinskega nasilja v slovenski družbi še zmeraj drži predsodek, da so 'si same krive, kaj pa češ', sem se morala potruditi, da moja knjiga ni postala dokument, ki bi tem norostim pritrjeval,« pravi Ana Schnabl.
V romanu obravnavate patriarhalno nasilje - nasilje moža in očeta nad ženo in hčerjo. Menda ste za razčlembo te teme morali zbrati pogum. Zakaj?
To, kar imenujemo Slovenija, je v osnovi majhna družba, ki trpi za pomanjkanjem kritične mase. Ko pisateljica ali pisatelj v to družbo lansira besedilo, ki intimistično obravnava katero izmed perečih socialnih tematik, obstaja velika verjetnost, da se bo to besedilo razumelo in bralo kot nekakšen avtobiografski akt – ne glede na to, ali to je ali ni.
To pogosto vpliva tudi na recepcijo vseh nadaljnjih avtoričinih ali avtorjevih besedil, kar je za nekatere med nami iz različnih razlogov obremenjujoče. Nekateri med nami bi radi zadržali svobodo za ustvarjanje fikcije. Pogum sem torej morala zbrati za to, da sem lahko sprejela možnost oziroma verjetnost, da bodo bralke in bralci med menoj in protagonistko povlekli enostaven enačaj.
Obenem pa sem do tematike čutila tudi veliko strahospoštovanje; ker se žrtev družinskega nasilja v slovenski družbi še zmeraj drži predsodek, da so »si same krive, kaj pa češ«, sem se morala potruditi, da moja knjiga ni postala dokument, ki bi tem norostim pritrjeval. Velika ironija je seveda ta, da tisti, ki gojijo takšna prepričanja, po moji knjigi tako in tako ne bi posegli.
Zakaj ste se odločili, da v ospredje postavite perspektivo otroka?
Ker je, po mojem mnenju vsaj, še posebej zagatna. Za otroka sta starša dolgo časa, vrsto let, meja njegovega ali njenega sveta. V optimalnih razmerah je ta svet pretežno ljubeč, toda – kaj pa, če ni? Kako naj otrok, ki sploh še ni opremljen za samostojno življenje, navigira svoj položaj v nasilnem odnosu svojih staršev?
Evelin (protagonistka romana, op. a.) si želi od začetka pripadati in zadostiti željam in potrebam obeh staršev, vendar kmalu spozna ne le, da ne more, marveč, da ...
