Presunljiva zgodba naše potapljačice: V tistem usodnem trenutku mi je bog prišepnil to

Še na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je veljalo, da je globina 50 metrov absolutna meja, do katere se lahko spusti človek. Vse, kar je več, je gotova smrt. Toda leta 1962 se je italijanski ribič Enzo Maiorca potopil na 51 metrov in prišel na površje nepoškodovan.

Štirinajst let pozneje je Jacques Mayol dosegel globino sto metrov. Njuni podvigi so navdihnili film Velika modrina iz leta 1988, z njim pa tudi generacijo prostih potapljačev.

Alenke Artnik Burghardt k svetu pod vodo ni poklical film. Leto dni po usodni noči na mostu prejme povabilo na plavanje. Prijatelj tamkaj trenira vzdržljivost. Ko se potopi, po dolgem času začuti mir. Naslednji dan si kupi plavuti in z enim vdihom preplava razdaljo najboljšega v skupini.

Dobro desetletje kasneje se uresniči nepredstavljivo. Vertical blue, Bahami: svetovni rekord ena, 109 metrov, dvojna plavut; svetovni rekord dva, 111 metrov, dvojna plavut. Roatan, Honduras: svetovna prvakinja v mono- in dvojni plavuti. Alenka z vsakim rekordnim potopom postaja močnejša.

Svetovna prvakinja, rekorderka, soproga. Alenka, leto 2023 je očitno vaše fantastično leto.

Glede na to, da sem rada v trenutku, tukaj in zdaj, prisotna, ne premišljujem o tem, da sem svetovna prvakinja, da imam dva rekorda. No, da sem se poročila, imam v mislih. Ampak najbrž zato, ker sem bila pravkar na upravni enoti in oddala vlogo za nove dokumente. (Smeh.) Vsekakor je bila ta sezona, osebno in profesionalno, nekaj posebnega.

Začelo se je s krizo pozimi, ko sem začela trenirati za novo sezono. Precej sem bolehala, moj imunski sistem je bil šibek in veliko časa sem potrebovala, da sem prišla k sebi. Odkar pomnim, mi je telo dobro služilo. Zdaj pa se je vse postavilo na glavo. Nenehni prehladi, bolehnost so silno zoprni že za nekoga, ki vsak dan hodi v službo v pisarno, za vrhunskega športnika pa so še toliko bolj neugodni.

Bila sem res v stiski, saj je treba ...