Infektologinja Bojana Beović: Svet bo pobralo, o tem ni dvoma

Infektologinja št. 1 v državi prof. dr. Bojana Beović, dr. med., je glede teorij zarot, ki se krepijo prav v družbenih krizah, skeptična, vendar to ne pomeni, da o njih ne razmišlja.

Ni bil prav topel majski popoldan, ko sva se dobili na vrtu kavarne v Tivoliju, le dan pred oddajo naše revije v tisk. Kljub temu je bil pogovor s ta trenutek najbolj znano in priznano zdravnico infektologinjo prof. dr. Bojano Beović prijeten, poučen in stvaren. Kot vodja svetovalne skupine na ministrstvu za zdravje, ki je zaposlena na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana, do epidemije koronavirusa nima skrajnih stališč, a zato v boju z njim ni nič manj dosledna.  

Kar bi nas lahko rešilo, je prav to, da se virusa čim prej znebimo in se začnemo spet bolj ukvarjati z ekologijo, a se bojim, da nas bo prej povozil azijski svet, ki ima močnejše vrednote preživetja, zdravja, vzgoje in družine. To se že dogaja. 

Na terenu delam prvič od začetka karantene zaradi koronavirusa in malo je manjkalo, da bi vam iz navade, tako kot večini sogovornikov, segla v roko, a me je prav to, da ste vi ostali na predpisani razdalji metra in pol, spomnilo, da tega ne smem. Rekli ste, da je tudi to, ko si pokimamo oziroma se rahlo priklonimo drug drugemu, kot počno denimo Japonci, lahko lep spoštljiv pozdrav.

(Nasmeh.) Drži, sploh če sočloveku hkrati nameniš lep pogled. Tudi Angleži poznajo malo bolj imeniten način pozdravljanja. Slovenci smo po naravi prej bolj zadržani kot ne. Gibi ob srečevanju se zdaj zagotovo spreminjajo in menim, da se bomo tega brez težav navadili. Najverjetneje sva obe negativni na koronavirus, ampak nič hudega nama ni, če sediva malo bolj narazen.

Res je. Pogovarjava se brez mask na obrazu, a natakarica jo denimo ima. Koliko časa jih bomo morali še nositi v zaprtih prostorih?

Težko rečem. Počakati moramo do konca tedna. (Pogovarjali sva se v sredo, 13. maja, v pričakovanju rezultatov predprvomajskih zapovedi vlade.) O novem rahljanju ukrepov bomo lahko razmišljali, če bo test pokazal, da je v populaciji malo virusa in okužbe prihajajo iz znanih oziroma pričakovanih virov – to pomeni, da so iz tujine ali pa se denimo okuži žena nekoga, ki je pozitiven na virus in je že zato v karanteni. Težava nastane, ko se začno pojavljati okužbe od vsepovsod, torej iz neznanih virov. To pomeni, da virus kroži in epidemija ni obvladana. Maske zagotovo niso absolutni rešitelj problema, kot bi jih nekateri želeli prikazati. Maska bolj ščiti tega, ki je ne nosi, in zato je oziroma mora postati vljudnostna gesta do sočloveka. 



Nekateri so bili konec februarja ob vse glasnejših opozorilih, da je le še vprašanje časa, kdaj se bo v Sloveniji pojavil prvi primer okužbe s koronavirusom, prepričani, da bo največ težav na Obali zaradi bližine Italije, a je bila v resnici poleg kopice občin iz drugih delov Slovenije, kjer so domovi za ostarele, glavno žarišče Ljubljana. Zakaj?

Primorska se je odzvala zelo hitro, kar zadeva zaporo domov za ostarele. Prebivalci, ki večinoma razumejo italijansko in spremljajo tudi aktualna poročila na italijanskih televizijah, so bili bistveno bolj panični kot prebivalci drugih delov države. Prav zato so se začeli na več področjih zaščitno vesti prej. Glede Ljubljane pa še vedno ne vemo, iz katerih delov mesta natančno so bili okuženi, saj se človek običajno ne okuži na domačem naslovu. Zagotovo je bil najbolj obremenjen urbani del Ljubljane. Tam je bilo možnosti prenosa največ.

Zaradi množic turistov?

Tudi, a hkrati je tvegana že hoja po obljudeni ulici, ko denimo stopite ob izložbo, se pogovarjate in prijemate kljuke trgovin in drugih lokalov z veliko obiski; ves čas so v obtoku določeni predmeti, ki se jih dotikate, in podobno. 

Celo pri mlajših ljudeh se dogajajo nenadni preobrati. Imeli smo podoben primer, kot je možganska kap, ko je mlademu bolniku najprej že sorazmerno dobro kazalo na poti do ozdravitve, a je sledila krvavitev v možgane. O covidu-19 zares ne vemo veliko, zagotovo pa to, da je huda bolezen. 

Vi ste bili večino življenja Ljubljančanka, pravo mestno dekle, kot pravite, a ste se vendarle preselili v vas pri Škofji Loki. Nam lahko zaupate razlog?

Drži, jeseni bo minilo sedem let, odkar sem se preselila iz Ljubljane na vas. V družinski hiši – pravi vili čira čara, kjer se med prenovo tudi vsake toliko kaj podre – je mama po očetovi smrti ostala sama. Rekla je, da tam ne želi več živeti – ona je še bolj mestno dekle kot jaz – zato se je odselila nazaj v Ljubljano, kjer neskončno uživa. Šlo je za splet okoliščin, ko sem si rekla, zakaj ne bi poskusila živeti v naši hiši. Najprej sem odšla začasno, zdaj pa si ne želim več nazaj. Kadar imam prost dan, grem zelo redko v Ljubljano.

Ste mama dveh odraslih otrok; imate sina Jako in hčer Marijo Lucijo ter vnuka. V vaški hiši živite sami?

Ne, s partnerjem. Nisem si mislila, da se bo v meni zgodil takšen premik. Moje vrstnice, prijateljice in prijatelji iz Ljubljane kar ne morejo verjeti. (Nasmeh.) 

Morda je bila za to odločitev kriva tudi zdravnica v vas, saj je v mestih več onesnaženja, sploh v zimskih mesecih, kar dokazano ne vpliva ugodno na zdravje.

Mogoče, a o tem zavestno nisem razmišljala. Bolj sem se odločila na podlagi čustvene navezanosti na dediščino, saj je hišo sezidal že moj praded, zato mi ni bilo prav, da jo prodamo.



Lepo. Pa če se vrneva h koronavirusu – ali poznate koga med bližnjimi in znanci, ki je zbolel?

Med mojim bližnjim sorodstvom ni zbolel nihče, se je pa z virusom okužilo nekaj mojih znancev in kolegov zdravnikov.

Kako so ga preboleli?

Težko, to je zelo grda, zoprna bolezen. Okrevanje traja več tednov.

Je šlo za starejše kolege?

Niti ne, bili sta tudi moji mlajši kolegici.

V teh dneh ste sporočili dobro novico, da se stanje normalizira. Tudi na plaži po novem menda lahko ležimo, seveda na varnostni razdalji. Kaj glede novih okužb v Sloveniji pričakujete med poletnimi počitnicami in po njih, tako imenovani drugi val?

Lahko pričakujemo dve stvari, to so posamezni požarčki ali pa novi val. Manjše požare tu in tam je mogoče obvladovati, drugače je, če se bo naenkrat pojavilo veliko okužb zaradi enega superprenašalca, kot pravimo. Ta ponavadi širi okužbo v zgodnjem obdobju, ko sam še niti ne ve, da je bolan, saj ne kaže znakov. Grozno me skrbi zima. Če bomo imeli močno sezono gripe in hkrati nov naval koronavirusa, bomo nova Italija. To se nam ne sme zgoditi. 

O koronavirusu bomo prav tako imeli romane, filme ter iskali končno resnico, vprašanje pa je, ali jo bomo kdaj izvedeli. Napaka se vedno lahko zgodi. Večina virologov sicer meni, da ni dokazov oziroma zapisov o lepljenju virusov. 

Zdaj se v osnovnošolske klopi vračajo prvi trije razredi in devetošolci. Kdaj se jim bodo pridružili še drugi?

Najverjetneje šele jeseni, mogoče z izjemo kakšnih posameznikov, ki potrebujejo drugačen pristop.

Zakaj ne gredo v šolo vsi naenkrat?

Prvo vodilo pri aktualni odločitvi je bilo, naj se vrnejo otroci, ki potrebujejo tudi varstvo, in glede na to, da so šole organizirane po triadah, je bilo najlaže zajeti prvo od njih ter vrtce. Drugi razlog je, da se mnogo staršev vrača v službe, tretji pa, da je ta del populacije najmanj ogrožen.

Pa vendar lahko bolezen širijo.

O tem potekajo razprave, gre še za eno nedorečeno zadevo. Kot kaže, otroci niso tako učinkoviti prenašalci koronavirusa kot denimo pri gripi. V dosedanjih lokalnih izbruhih bolezni virusa ni prenesel otrok, seveda pa te možnosti ne moremo popolnoma izključiti. 

Nekateri komaj čakajo na obisk zobozdravnika, ki je zdaj spet mogoč, če seveda prideš na vrsto. Ali drži, da bo vsakič treba narediti test?

Ne. Bo pa moral bolnik potrditi, da zadnjih štirinajst dni ni bil bolan ne on ne kdo od njegovih bližnjih. V mislih nimam le covida-19, temveč katero koli bolezen. Poleg tega morajo zobozdravniki delati v popolni zaščitni opremi. Zaenkrat je sicer verjetnost, da bi na stol sedel prav bolnik, pozitiven na koronavirus, zelo majhna. 

Po pričevanju tistih, ki so že šli na test, precej boli. Obstaja kakšen manj neprijeten način?

Žal ne, sicer je odvisno tudi od posameznikove zgradbe; kdor ima ožje odprtine od nosnega žrela dalje, bris doživi kot bolj zoprn, neprijeten. Drugače virusa ne moremo zaznati, saj krvni test ne zadošča.



Kako zdravnikom uspe vzeti več kot tisoč brisov na dan? Kje dobite vse te ljudi?

Testirali naj bi predvsem tiste, ki kažejo znake bolezni. Najprej smo bili bolj restriktivni, saj nismo vedeli, koliko primerov bo, ali bomo imeli dovolj opreme in bodo laboratoriji zmogli opraviti vse delo. Postopoma smo z izboljšanjem razmer prag spuščali in zdaj pozivamo zdravnike na primarni ravni, naj na testiranje pošljejo vsakogar, ki malo smrka. Vemo, da ima covid-19 več obrazov. Na začetku smo mislili, da so simptomi le kašelj, vročina, bolečine v mišicah, danes pa je znano, da gre lahko tudi za prebavne težave ali pa je nekdo le malo nahoden.

Bolezen izjemno obremenjuje zdravstveni sistem. Mnogi se sprašujejo, zakaj je takšen globalni halo zaradi koronavirusa, če pa več ljudi umre zaradi gripe.

Vedeti morate, da se na infekcijski kliniki vse do pojava covida-19 še nikoli nismo ukvarjali pretežno le z eno diagnozo. V 35 letih svojega dela se ne spomnim, da bi bila med našimi bolniki tako pogosto zastopana ena bolezen; tudi v najbolj udarnih sezonah gripe ni bilo tako hudo.

Verjetno se ves svet ukvarja s tem, ker gre za nekaj novega, neznanega. Pred dnevi je prim. Matija Cevc dejal, da lahko covid-19 sproži tudi možgansko kap.

Drži. Celo pri mlajših ljudeh se dogajajo nenadni preobrati. Imeli smo podoben primer, kot je možganska kap, ko je mlademu bolniku najprej že sorazmerno dobro kazalo na poti do ozdravitve, a je sledila krvavitev v možgane. O covidu-19 zares ne vemo veliko, zagotovo pa to, da je huda bolezen. 

Kot političarka sem imela občutek, kot da v rokah nimam pravega orodja, kar me je frustriralo. Zdravniški poklic pa ima zares čudovito plat; vsaj nekaj ljudi je, ki ti jih uspe pozdraviti. Ta neposredni vpliv je zelo dober za človekovo psiho, saj vidiš, da imaš vlogo v družbi, ki ima dokazljivo smisel, in to vsak dan. 

Virolog prof. dr. Miroslav Petrovec pravi, da virus ni prav zelo kužen, če si primerno zaščiten.

Seveda. Denimo prenos v družini je le nekajodstoten, a tem podatkom sama kar težko verjamem. Večino informacij imamo iz Kitajske, kjer so svoje primere že prešteli in analizirali. Iz Italije nismo dobili še nikakršnih statistik, saj so bili povsem preplavljeni z reševanjem sprotnih težav. Marsikaj moramo še razjasniti.

Koronavirus je po nekaterih podatkih nastal naravno, po drugih pa je bil ustvarjen v laboratoriju. Kaj menite vi?

Sem na črti, kjer je treba obvladati epidemijo in pozdraviti ljudi. S tega stališča je moje mnenje manj pomembno.

Teorije zarote vam niso blizu?

Res je, se mi zdi pa bolj verjetna razlaga, da je virus ušel iz laboratorija. 

Prav to je dejal nobelovec, francoski virolog Luc Montagnier – da ne gre za živalski virus.

(Pokima.) Sem poslušala njegov intervju. Njegova razlaga je zelo zanimiva. Šlo naj bi za modificiran koronavirus, ki naj bi ga razvijali za cepivo proti HIV. Dejansko vemo, da so to že počeli. 

Po Montagnierjevih besedah naj bi se koronavirus vedel podobno kot virus HIV, ko napade celice imunskega sistema. Ali sem vam zdi bolj verjetno, da je šlo za laboratorijsko napako ali namerno dejanje?

Kot rečeno, osebno nisem nagnjena k teorijam zarote, so pa vedno mogoče in nikoli jih ne zmanjka. Saj se še danes pojavljajo vselej nove, kar zadeva denimo drugo svetovno vojno, pa se je končala že pred 75 leti. O koronavirusu bomo prav tako imeli romane, filme ter iskali končno resnico, vprašanje pa je, ali jo bomo kdaj izvedeli. Napaka se vedno lahko zgodi. Večina virologov sicer meni, da ni dokazov oziroma zapisov o lepljenju virusov. 

Obstaja še ena, tudi v mnogo hollywoodskih filmih zajeta teorija zarote, da je nekdo naredil virus zato, da bi potem lahko prodajal cepivo.

To se mi zdi še najmanj verjetno od vsega, pa čeprav se tega boji ves svet. Cepiva namreč še nimamo. Najmanj trije centri so v drugi fazi testiranja; nekaj dobrih rezultatov se je pokazalo pri poskusih na živalih. Nihče pa ni skočil iz škatle in rekel: Poglejte, tukaj imate cepivo! 



Kadar nas je strah, je naša domišljija pogosto bujnejša.

Drži, nekateri pa so posebej nagnjeni k iskanju krivcev. Osebno jemljem stvari takšne, kot so, se pač zgodijo, brez neposredne krivde kogar koli. Pomembno je, da se rešijo. To težje storimo z obtožbami, kdo je česa kriv.

Trenutno je med drugim na tapeti ameriški milijarder Bill Gates, ki naj bi promoviral cepljenje in čipiranje vsakega posameznika, pri nas pa ljudstvo pogosto benti čez politike, desne ali leve, kakor komu bolj koristi. Vas so nekateri imenovali prvi obraz uspešnega boja proti epidemiji v Sloveniji, drugi pa vam očitajo, ker ste bili v stranki SDS. Ali dobite veliko komentarjev na ta račun?

Pri vsaki stvari imaš dobre in slabe plati. Dobila sem nekaj zelo neprijaznih e-sporočil. Vsem pač ne moreš biti všeč. Med drugim mi očitajo, da naj bi bila samo orodje stranke SDS, ki si želi narediti ne vem kaj vse. Iz nje sem izstopila nedavno ob kandidaturi za predsednico zdravniške zbornice. V resnici se s politiko zadnjih deset let sploh nisem ukvarjala, saj sem ugotovila, da ni zame, ne glede na stranko. V njej namreč ne vidim neposrednega učinka svojega dela. (Med letoma 2002 in 2010 je bila ljubljanska svetnica.) Verjamem sicer, da politika mora biti, in sem zagovornica večstrankarskega demokratičnega sistema, a malokdaj vidim, da bi se kakšna pomembna zadeva v državi izvedla tako. Kot političarka sem imela občutek, kot da v rokah nimam pravega orodja, kar me je frustriralo. Zdravniški poklic pa ima zares čudovito plat; vsaj nekaj ljudi je, ki ti jih uspe pozdraviti. Ta neposredni vpliv je zelo dober za človekovo psiho, saj vidiš, da imaš vlogo v družbi, ki ima dokazljivo smisel, in to vsak dan. Pri politiki gre za zelo dolgoročne cilje in prepogosto precej neotipljive interese. 

Svet, kot ga poznamo zdaj, bo pobralo, o tem ni dvoma. To se dogaja vedno znova, tudi Rim je propadel podobno, prav zaradi svoje dekadence. Civilizacija, vsaj naša zahodna, ki je zaradi svoje uspešnosti za seboj potegnila ves svet, je na koncu skrenila. 

Se vam zdi, da bo cepljenje proti koronavirusu, ko bo na voljo cepivo, postalo obvezno ali bo smel o tem odločati vsak sam?

Odgovor na to vprašanje tudi mene zelo zanima. V Sloveniji imamo obvezno cepljenje še iz socialističnih časov in stroka je kar tiho. Pred več kot 15 leti je ustavno sodišče sicer presodilo, naj se opusti, ker je večja korist kot tveganje. Od takrat novih cepiv kot obveznih ni bilo več mogoče uvesti. Zdaj pa imamo seveda povsem nov pojav, bolezen, ki se je vsi bolj bojimo, in poraja se vprašanje, v katero smer se bo obrnil svet – ali bo prevladalo javno mnenje, da mora biti cepljenje proti covidu-19 obvezno, ali pa se bodo tudi tukaj okrepili proticepilci. Prav včeraj sem v Delu prebrala, da je Novak Đoković (srbski teniški igralec) proti temu, da bi bilo obvezno. To je torej odvisno od stanja duha. Pa če računamo, da tudi to cepivo ne bo stoodstotno, vsekakor prevladuje interes, da bi bilo cepljenih kar največ ljudi, da dosežemo kolektivno imunost in tako virus po verjetnostnem računu ne more več krožiti.

Kaj pa drugi scenarij, ki ga je omenil Montagnier, namreč da se bo sčasoma izčrpal, propadel?

(Nasmeh.) Ja, če izhajamo iz tega, da je umetno narejen. Po nekem poročilu iz Amerike naj bi že zaznali, da je degeneriral. 



Bi lahko po tej logiki povsem izginil?

Glejte, virusi imajo naravna stoletna nihanja. Verjetno so vaši stari starši poznali hudo bolezen škrlatinko. Potem ko je moj sin v 80. letih zbolel, je bila moja mama čisto iz sebe, jaz pa ne, saj je bolezen oziroma bakterija sčasoma izgubila svojo ostrino, virulenco.

Preden se je začela epidemija, smo jokali ali še jokamo ob prizorih, ko se želva ali kakšna druga žival zaplete v plastično vrečko in zato umre. Zdaj smo obkroženi s plastiko kot že dolgo ne, saj so plastični zastori tako v lekarni kot marsikje drugje, tudi frizerke in kozmetičarke imajo na obrazih plastične vizirje, ne nazadnje na milijone mask ni narejenih iz naravnih materialov. Mar ni bizarno, da moramo imeti spet vse plastično, saj ni primerne alternative?

Pa v avtomobilih se moramo voziti tako, da je v njih čim manj ljudi. Svet, kot ga poznamo zdaj, bo pobralo, o tem ni dvoma. To se dogaja vedno znova, tudi Rim je propadel podobno, prav zaradi svoje dekadence. Civilizacija, vsaj naša zahodna, ki je zaradi svoje uspešnosti za seboj potegnila ves svet, je na koncu skrenila. Kar bi nas lahko rešilo, je prav to, da se virusa čim prej znebimo in se začnemo spet bolj ukvarjati z ekologijo, a se bojim, da nas bo prej povozil azijski svet, ki ima močnejše vrednote preživetja, zdravja, vzgoje in družine. To se že dogaja.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE