Povejte po temeljitem premisleku

HIV pozitivno je stanje, s katerim boste morali živeti. Poučili ste se o njem in življenje prilagodili tako, da ne boste škodovali ne sebi ne drugim. Komu povedati?

V naši družbi ne govorimo pretirano o tem, kakšna okužba je to, posledica pogosto površnega seznanjanja pa je, da se je ljudje bojijo, jo zavračajo in stigmatizirajo tiste, ki so okuženi. Zato velja previdnost in preudarek pri tem, komu povedati. Kljub vsemu je okužba vaša osebna zadeva. Ni treba, da jo razlagate prav vsem, s katerimi pridete v stik. Svetujem vam, da se izogibate nepotrebnim zapletom.

Povejte šele po temeljitem premisleku: komu, kdaj, kaj oziroma koliko in zakaj. Pomislite, komu bi radi sami razkrili in zakaj. Ali je to zato, ker obstaja resna potreba ali se želite le izpovedati. Pomembno je, kako poveste, pa tudi, kje poveste. Občutki krivde in sramu so navadno navzoči, vendar so nepotrebni. Imate virus in zato se ni treba opravičevati. Ni vam treba niti razlagati svoje življenjske zgodbe, če ne želite.

Natančnih in splošnih navodil, komu povedati in komu ne, ni. Zanašajte se na svoj občutek in se ne vdajte strahu. Če odgovor osebe, ki ste se ji razkrili, ni pozitiven, ne pripisujte temu prevelikega pomena. Že prej se lahko pripravite na različne odzive.

Izbira, komu povedati o svojem zdravstvenem stanju, je vaša osebna pravica. Navadno je tako, da bolj ko vas bo sram, bolj bodo ljudje mislili, da imate že kakšen vzrok za to, in bolj ko boste skrivali, bolj bodo prepričani, da gotovo imate kaj skrivati.

Vseeno pa imejte pred očmi predvsem otroka. Če sta že dovolj odrasla, le pomislite, da bi se jima razkrili. Povejte jima umirjeno in stvarno, razložite, da ju ni treba skrbeti. Sčasoma vas bosta še kaj spraševala, vendar se vezi med vami ne bodo krhale, ampak se lahko celo še bolj okrepijo. Pozdrav!