Gregor Selak

Zdaj znam ceniti dni, ko sem pri močeh

Pred slabimi petimi leti mu je multipla skleroza spodnesla tla pod nogami, a športno plezanje mu je vrnilo veselje do življenja. Gregor Selak ničesar več ne jemlje kot samoumevno, precej večji uspeh od dosežkov na paraplezalnih tekmah pa je zanj to, da bolezen drži na vajetih in ima ob sebi ljubeče ljudi. Kako se mu je po srečanju z neizogibno usodo uspelo vrniti na zmagovalno stopničko (življenja), je pretekli teden na 13. Festivalu gorniškega filma orisal film GreGor.

Je bolezen prebudila vašo strast do plezanja, potem ko vam je zgodaj v karieri zmanjkalo motivacije?

Bolezen je res znova prebudila to strast, kajti ko sem zbolel za multiplo sklerozo, sem razmišljal, kaj bom delal v življenju, in sem si rekel: Najbolje, da počnem stvari, ki jih najbolje znam. Plezanja se drži in bo veliko laže premagovati tudi bolezen, saj bom s tem dobil motivacijo.

Svoje telo moram poslušati precej bolj, kot sem ga prej, ko sem lahko delal vse na polno, zdaj pa na dan treninga ne morem več početi drugih stvari, saj sem tako utrujen. Prav pobere me, ležim doma na kavču, a sem se sprijaznil s tem. 

Plezanje se zdi težko združljivo z multiplo sklerozo, ki prizadene hojo oziroma onemogoči gibanje nog, povzroča težave z ravnotežjem, vzame moč. Kako vam uspe bolezen obrniti v svojo korist?

Plezanje mi je zelo pomagalo. Na začetku so se mi noge močno tresle, vsakič ko sem šel plezat, pa sem dobil boljši občutek v njih, bile so stabilnejše.



Kaj je bilo ključno, da ste se – tako dobesedno kot v prenesenem pomenu – znova postavili na noge?

Ključna je bila moja glava. Ko sem zbolel, se mi je podrl svet, na začetku nisem videl izhoda. Eno leto sem bil popolna razvalina, nato sem začel počasi plezati in spet dobil veselje do življenja, plezanje mi je dalo upanje, da bo šlo na bolje.

Skoraj pet let je že od tega, odkar vam je spodneslo tla pod nogami. Kako ste takrat sprejeli diagnozo in kako so jo sprejeli vaši najbližji?

Eno leto sem čakal, da sem dobil diagnozo, nato je bilo najprej veselje, da jo sploh imam, ko pa sem začel raziskovati o multipli sklerozi, sem ugotovil, da ni ravno tako dobro dobiti takšno diagnozo. Doma so že imeli izkušnje, saj jo je tri leta pred mano dobil brat. Staršem sem rekel, naj me pustijo pri miru, da mi nihče ne more pomagati, da se bom moral sam postaviti na noge – in da jim bom povedal, če jih bom potreboval.

Vsak ima kdaj slab dan ali slab teden. Tudi sam to občutim in tudi Daša vidi, da sem kakšen dan slabši. Takrat ji povem, da bi rad bil bolj sam, ker se res ne počutim dobro, pa bi rad pri sebi razčistil stvari in se bova naslednji dan imela lepo. 

Ima brat podobno obliko multiple skleroze, jo imate sicer v družini?

Brat je imel popolnoma drugačne simptome kot jaz, na začetku mravljinčenje nog, jaz pa sem en dan plezal, naslednje jutro pa padel na poti iz postelje do stranišča in nato se je padanje nadaljevalo, hodil sem kot pijanec. Bratu, ki takrat še ni bil polnoleten, so bolezen diagnosticirali v dveh tednih, pri meni pa je trajalo eno leto. Imava povsem različno multiplo sklerozo; tudi sicer niti dva človeka nimata enake, vsak ima druge težave.

Kako je vaše začetno nezaupanje v medicino preraslo v zaupanje?

Ko so mi omenili kortikosteroide, sem bil zelo skeptičen glede naše medicine, nisem ji zaupal. Raziskoval sem, kaj so ta zdravila, in jih nisem hotel jemati. Poskusil sem polno različnih alternativ, a mi nič ni pomagalo, zato sem se vendarle odločil poskusiti kortikosteroide; takoj so me postavili na noge. Po treh dneh infuzij sem bil dober, tako da sem dobil zaupanje v medicino.

Kakšna zdravila morate dnevno zaužiti, da lahko normalno delujete in navsezadnje tudi plezate?

Za multiplo sklerozo imaš kakšnih deset različnih oblik terapij, jaz imam eno od njih in moram vzeti tableto zjutraj in zvečer. Ne vem, koliko mi pomagajo, znanstveno pa je dokazano, da imaš ob rednem jemanju 40 odstotkov manj možnosti za nov zagon bolezni. Ta zdravila škodijo jetrom, uničujejo notranje organe, tako da na tri mesece hodim v laboratorij preverjat, kaj se dogaja z notranjimi organi, nato izvide pošljem nevrologu, da bi zamenjala zdravila ali infuzijo, če kaj ne bi bilo v redu.



Kako se sicer bolezen kaže v vsakdanjem življenju? Kakšne omejitve vam postavlja?

Svoje telo moram poslušati precej bolj, kot sem ga prej, ko sem lahko delal vse na polno, zdaj pa na dan treninga ne morem več početi drugih stvari, saj sem tako utrujen. Prav pobere me, ležim doma na kavču, a sem se sprijaznil s tem.

Nekoč ste trenirali otroke, s čim si danes služite kruh? Prejemate invalidsko pokojnino?

Zadovoljen sem, da so me invalidsko upokojili za štiri ure, saj mi je veliko laže priti skozi mesec, ni mi treba plačevati prispevkov za s. p. Prepovedali so mi delati višinska dela, drugače pa imam čistilni servis in poleti turiste vodim na plezanju v Bohinjski Beli.

Žena je z vami v dobrem in slabem, spremlja vas tudi na treningih in tekmovanjih. Če prav vem, ste bili včasih celo njen plezalni trener, a ste jo takrat s svojo strogostjo odvrnili od plezanja, zdaj pa jo spet potegnili v ta šport.

Dašo sem srečal kot njen trener športnega plezanja. Takrat je bila navajena na drugega trenerja in na prvem treningu je po pol ure zbežala domov in se ni vrnila. Spet sva se srečala čez kakšna tri leta, se na morju spoznala in začela se je najina zgodba ... Zdaj pa že spet pleza.

Zdaj gledam na življenje povsem drugače, prej mi je bilo vse samoumevno, sreča, zdravje ... Ni tako preprosto! Zdaj znam ceniti dni, ko sem zdrav in pri močeh. 

Kako pomembna vam je opora najbližjih?

Družina mi pomeni največ, saj potrebuješ ljudi, ki ti stojijo ob strani. Najpomembnejša mi je ženina opora, tudi brat in starši mi pomagajo, vsi mi stojijo ob strani. Smo velika, lepa družina. Bolezen nas je precej povezala. Prej smo bili vsak po svoje, zdaj pa gremo tudi enkrat letno za nekaj dni skupaj potovat po Evropi, se malo podružit, midva z ženo, brat s punco in starši in se imamo prav fletno.

Vaša mama pravi, da ste borec, tako v športu kot bolezni. Kako so vas obrusile življenjske preizkušnje?

Rekel bi, da sem danes lahko hvaležen za težke izkušnje. Kar te ne ubije, te okrepi! Čim več izkusiš, boljši človek boš postal. Ničesar ne bi spremenil, tudi bolezni ne bi odstranil, saj mi je dragoceno, da sem dobil multiplo sklerozo, da delam stvari, ki jih imam rad. Sicer ne vem, kako bi bilo.

Ste velik optimist in zdi se, da znate iz vsake slabe stvari potegniti nekaj dobrega.

Za vsako slabo stvar si rečem, da se je morala zgoditi z določenim razlogom, da bom zrasel v tej stvari, da jo bom znal premagati. Vsaka slaba stvar mi je izziv, kako iti čeznjo. Ko jo premagaš, sta veselje, zadovoljstvo še toliko večja.



Kljub pozitivnosti vendarle pridejo tudi trenutki nemoči, brezupa in dvomov. Kako se spopadate z njimi?

Vsak ima kdaj slab dan ali slab teden. Tudi sam to občutim in tudi Daša vidi, da sem kakšen dan slabši. Takrat ji povem, da bi rad bil bolj sam, ker se res ne počutim dobro, pa bi rad pri sebi razčistil stvari in se bova naslednji dan imela lepo.

Ko je najteže, ste torej še vedno najraje sami?

Ja. Nihče ni v moji koži, nihče ne pozna mojih občutkov v tistem trenutku. Morda komu, ki ima težave, pomaga pogovor, a na koncu moraš sam pri sebi razčistiti, kaj boš naredil in kako.

Se vam zdi, da ste zaradi umikanja v samoto kdaj naporni za ljudi, ki vas imajo najraje?

Zagotovo, ker sem kar malo egoističen. Vsi mi hočejo pomagati, a sem trmast in ne pustim. Glede svojega telesa in svojih želja hočem razmišljati s svojo glavo.

Kako pa je bolezen preoblikovala vaš vrednostni sistem?

Zelo ga je spremenila, zelo zelo zelo. Zdaj gledam na življenje povsem drugače, prej mi je bilo vse samoumevno, sreča, zdravje ... Ni tako preprosto! Zdaj znam ceniti dni, ko sem zdrav in pri močeh.

Zame je največji uspeh, da bolezen držim na vajetih, da imam ženo, to so moji uspehi. Plezanje je moj osebni uspeh, izpolnjen je moj osebni cilj, v katerega sem vložil svoje delo. To je le dodatno veselje v mojem življenju, zadovoljstvo. 

Kako ste se počutili v vlogi igralca, ko se je lani ponudila priložnost, da o vas posnamejo film?

Film so posneli v projektu Coworking izven okvirjev v Škofji Loki, kjer so me poklicali z delavnice filmske produkcije, da bi posneli mojo zgodbo. Bil sem presenečen in navdušen – rad bi dal to zgodbo ven, drugim, ki so bolni in imajo težave, da vidijo, da ni konec sveta, če zboliš. Da moraš poiskati stvari, ki jih imaš rad, in boš živel naprej zelo dobro. To sporočilo sem želel predati in hočem, da vidi film čim več ljudi, ki imajo kakšne bolezni, težave, ki so negativno razpoloženi, da vidijo, da se da.

Za naslov filma se zdi, da vam je bil položen že v zibelko – GreGor!

Pogovarjali smo se o naslovu in režiserji so rekli: GreGor, zgodba gre, ti greš gor, naslov imamo.

Prvi imeni slovenske paraplezalne reprezentance sta vidva z gluho-slepo plezalko Tanjo Glušič. Kako sta si ob tako različnih omejitvah lahko v pomoč pri napredovanju?

Tanjo zelo občudujem, vendarle je slepa in pleza, zelo je vzdržljiva in trmasta, glede tega sva si podobna. Drug drugega vlečeva naprej. Ni tekmovalnosti, je prijetno vzdušje. Z njo so vsi kar malce zadržani, sam jo pa velikokrat pohecam in ona se nazaj hihita. Imava dober odnos, znam jo razvedriti.



Zadnje tri sezone tekmujete v paraplezanju, večkrat ste stopili na zmagovalni oder na tekmah svetovnega pokala in na svetovnih prvenstvih 2016 in 2018 osvojili bronasto kolajno. Kaj vam pomeni ta uspeh v luči tako nepredvidljive bolezni?

To zame ni nekaj največjega, kar se mi je zgodilo v življenju. Zame je največji uspeh, da bolezen držim na vajetih, da imam ženo, to so moji uspehi. Plezanje je moj osebni uspeh, izpolnjen je moj osebni cilj, v katerega sem vložil svoje delo. To je le dodatno veselje v mojem življenju, zadovoljstvo.

Paraplezalne tekme vsakogar pustijo odprtih ust, saj so več od tekmovanj, so zbirka življenjskih usod, neverjetne vztrajnosti in jeklene volje. Kakšne zgodbe imajo vaši tekmeci?

Vsak je poglavje zase. Tekmovalcev nas je okrog sto, sto petdeset, vsak ima svoj hendikep in vsi uživamo na tekmah. Ni toliko tekmovalnega naboja, kot je druženja, smo kot velika družina. Med fanti sem edini z multiplo sklerozo, tekmujeta pa dve punci, tako da lahko delimo izkušnje. Pogovarjamo se, kako se onidve spopadata s tem, kaj jemljeta za terapijo, saj imamo različne zgodbe, kakšne probleme imamo, zanimivo je primerjati, kako se nam bolezen razvija.

Šteje to, da delaš stvari, ki jih imaš rad, da imaš okrog sebe ljudi, ki jih imaš rad, da si pozitiven vse življenje. Lahko se obremenjuješ, a ne bo nič bolje, tudi če je problem, se tega izziva loti pozitivno. 

Je zunaj tekmovalnega sveta stopil v stik z vami kdo z multiplo sklerozo, ki je v vaši zgodbi začutil, da bi tudi sam lahko naredil korak naprej?

Združenje multiple skleroze me je lani povabilo na Debeli rtič, kjer sem predaval na njihovem vikendu obolelih z multiplo sklerozo do 30 let. Bili so zelo zadovoljni, sicer pa so bili tudi oni vsi zelo pozitivni. Navadno na ta predavanja ali tekme pridejo ljudje, ki že imajo razčiščene stvari, saj si sicer sploh ne upajo priti. Škoda, da ljudje, ki so v stiski, ne pridejo med nas, da bi jim dali pozitivno energijo, da bi jih dvignili. Ker jih je sram, ker ne upajo, tudi na tekme si ne upajo priti, ko pa pridejo, se sprašujejo, zakaj niso prišli že prej, saj je tu tako dobra energija.

Kaj je v življenju tisto, kar zares šteje?

Šteje to, da delaš stvari, ki jih imaš rad, da imaš okrog sebe ljudi, ki jih imaš rad, da si pozitiven vse življenje. Lahko se obremenjuješ, a ne bo nič bolje, tudi če je problem, se tega izziva loti pozitivno.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE