»Res smo preložili načrte za razvoj in prenovo, ker zdaj plačujemo kredite za preživetje, a gostje so se vrnili. Povpraševanja po poslovnem turizmu je manj, je pa zato toliko več zanimanja za prostočasni turizem, ki je eksplodiral,« nam je zaupal Gregor Jamnik, eden najmlajših, najuspešnejših in najbolj strokovno podkovanih hotelirjev v Sloveniji. »Žal živimo v časih, ko si krize podajajo kljuko, a bomo preživeli. Najhuje je, če gost ne more do tebe, vse drugo se nekako da rešiti,« še opisuje načrte za prihodnost. 

Pred kratkim ste prejeli nagrado mesta Ljubljane za zasluge na področju hotelirstva in turizma. V kakšnem trenutku je v vaše življenje prišla ta nagrada?

Zelo sem vesel, hvaležen in ponosen, nisem je pričakoval. Prišla je ravno v pravem trenutku glede na okrevanje hotelirstva. To je tudi nagrada za moje ožje sodelavce v Združenju hotelirjev Slovenije, skupaj smo se še zlasti trudili za pridobivanje državne pomoči za mestni turizem v najhujši krizi hotelirstva, odkar to obstaja. Okrevanje je namreč dvotirno, zelo dobro se postavljajo na noge prostočasne destinacije, Obala, gore in naravna zdravilišča, okrevanje mestnega turizma pa je mnogo počasnejše. Tudi bone so ljudje večinoma porabili na prostočasnih destinacijah. Današnje napovedi svetovnih strokovnjakov pravijo, da se 30 odstotkov poslovnega turizma nikoli ne bo vrnilo, saj ga je nadomestilo digitalno komuniciranje. 

Občine bi morale odigrati svojo vlogo pri določanju mikrolokacij, kjer je Airbnb dovoljen, in za koliko časa na leto je dovoljen. Vlada naj čim prej sprejme novi zakon o gostinstvu, na katerega predolgo čakamo in ki ureja področje kratkoročnih najemov. Ukrepe nove vlade glede obdavčenja nepremičnin, v katerih lastniki ne živijo, pa tudi podpiram. 

S kakšnimi težavami se srečujete trenutno?

Največ težav imamo s kadri, večina ljudi, ki je zapustila delo v turizmu, se vanj ni vrnila. Kadrovska kriza je tako huda, da moramo hotelirji celo opuščati nekatere svoje storitve. Verjetno vidite, da so nekatere ljubljanske gostilne zdaj ob nedeljah zaprte, no, to je znak globoke kadrovske krize. Zato smo res hvaležni, da smo dobili vseh 80 odstotkov nadomestila za čakanje na delo, s čimer smo lahko obdržali ključne kadre in znova zagnali hotele. 

Epidemija se je umirila, turisti se vračajo, hkrati pa je tu draginja, zadnje tedne poslušamo o vse višjih cenah turističnih paketov za letošnje poletne počitnice. Zdi se, da turizem skupaj z vsem drugim drvi v čas dveh svetov, ekstremnega luksuza in revščine. Se lahko zgodi, da bodo v prihodnosti hoteli namenjeni le še bogatim?

Delno imate prav, a to je treba ublažiti. Hotelirji se bomo temu prilagodili z novimi koncepti in drugačno ponudbo. Že v preteklosti so velike krize srednji sloj spremenile v nižji sloj. V času blaginje potovanja veljajo za nujnost, da si naberemo novih moči. Ko pride kriza, pa dopust postane luksuzna dobrina. To je žalostno in nedopustno. Moramo pa vedeti, da se hotelirji teže prilagajamo kot drugi ponudniki, saj smo ujeti v stavbe. Če želimo spremeniti koncept, moramo vložiti milijone v obnovo zgradbe. A če želi hotelir ostati cenovno konkurenčen in privlačen za srednji sloj, se mora prilagoditi. Ena od večjih ameriških hotelskih verig zdaj v svojih trizvezdičnih hotelih uvaja avtomatizacijo zajtrka. Na zajtrku torej ne bo več osebja, ki bi streglo gosta, postrežba bo bolj podobna tisti v trgovini, kjer kruh in rogljiček vzameš sam, kavo pa dobiš iz avtomata. Tudi ponudbe v minibaru in strežbe v sobah ni, to lahko nadomestijo avtomati. Tako bi hoteli lahko postali cenovno bolj ugodni. A trenutno še nismo tam, hotelirji avtomatizacije večinoma še niso vpeljali, zato so primorani višati cene. To bi sicer lahko bil odgovor na prihajajočo krizo v hotelirstvu, ki ni petzvezdično. V petzvezdičnih hotelih pa seveda ostaja pravilo čim več zaposlenih, čim večji luksuz. 

Naša nova realnost so zdaj gostje, ki pridejo od blizu. Pridejo z osebnimi avtomobili, so tranzitni, tu ostanejo eno noč, morda dve. Zaradi regijskega turizma smo morali precej spremeniti svojo ponudbo. 

Javno ste se že označili za največjega nasprotnika nastanitev v Airbnb. Torej pozdravljate načrte nove vlade, ki namerava obdavčiti lastnike več stanovanj?

Najprej bi rad pojasnil, da je Airbnb, če je nadzorovan, lahko lepa in dobrodošla alternativa hotelirstvu, predvsem v mesecih, ko so hoteli nabito polni, destinacija pa zmore prenesti še več turistov. A Airbnb je pogosto nenadzorovan. To pomeni, da lastniki ne odvajajo turistične takse, ne plačujejo davka na dodano vrednost, ne ustvarjajo delovnih mest, pa tudi regulative zanje ne veljajo. Nas hotelirje vse regulative veliko stanejo, tu so periodični pregledi dvigal, gostinski zakon v kuhinji, testiranje bazenske vode, požarna varnost, varnost na delovnem mestu … Če se gostu v Airbnb nastanitvi kaj zgodi, iz naslova zavarovanja odgovornosti do gosta ne dobi nič, v slovenskem hotelu je zavarovan za splošno odgovornost do 300.000 evrov, v mednarodni verigi, kakršna smo mi, pa tudi do šest milijonov evrov. Dokler trg ni urejen, torej govorimo o nelojalni konkurenci. Airbnb tudi ni trajnostna rešitev, saj iz središča mesta izriva prebivalce. Občine bi morale odigrati svojo vlogo pri določanju mikrolokacij, kjer je Airbnb dovoljen, in za koliko časa na leto je dovoljen. Vlada naj čim prej sprejme novi zakon o gostinstvu, na katerega predolgo čakamo in ki ureja področje kratkoročnih najemov. Ukrepe nove vlade glede obdavčenja nepremičnin, v katerih lastniki ne živijo, pa tudi podpiram. 


Gostje so se zdaj k vam množično vrnili po epidemiji, kaj opažate?

Spremembe so velike. Žal je Azija še vedno zaprta, po mojem mnenju z ničelnim covidom pretiravajo, ne vem, zakaj se ne zgledujejo po Ameriki in Evropi. To vpliva tudi na evropski turizem. Mi si pač želimo gostov, ki bi pri nas ostali dlje časa, torej gostov, ki pridejo od daleč. Naša nova realnost pa so zdaj gostje, ki pridejo od blizu. Pridejo z osebnimi avtomobili, so tranzitni, tu ostanejo eno noč, morda dve. Smo pa zelo veseli navala Američanov, saj smo se bali, da jih zaradi vojne v Ukrajini ne bo k nam. A ni tako, prihajajo, Slovenija jim je všeč, tu zapravijo več denarja in ostanejo dlje časa. Smo pa kljub temu morali zaradi regijskega turizma precej spremeniti svojo ponudbo. Za azijskega ali ameriškega gosta je dovolj ogled standardnih znamenitosti s klasičnim vodenjem. Zdaj pa moramo biti bolj inovativni, saj regijski gostje te zanimivosti že poznajo. Moramo jim ponuditi zabavo, nakupovanje, kulinarične posebnosti, kulturo … Žal pa je regija, od koder prihajajo, bolj previdna pri zapravljanju denarja. To velja za Nemce, turiste iz vzhodne Evrope in tudi Italijane.

Kateri hotel na svetu je najljubši vam?

Najboljši hoteli na svetu so tisti, ki pričarajo najbolj nepozabno izkušnjo, ki se ti najbolj posvetijo, ki ti pravzaprav berejo misli. Najbolj gostoljubni narodi so azijski, tam sem doživel najbolj nepozabne izkušnje. Otok Bali je kraj, kamor se vedno vračam, tudi letos bom šel tja. Srčnost je beseda prihodnosti hotelirstva. Gost ne zameri, če nisi vsega prenovil, zameri ignoranco, apatijo, nezanimanje, vzljubi pa te, če si do njega pozoren in srčen.