Franc Planinšek: Nikoli nisem bil pretirano seksualno navdihnjen

Zanj si je treba vzeti čas, na to sem bila opozorjena. Estetski kirurg Franc Planinšek, ki je v teh dneh v soavtorstvu sedmih piscev izdal knjigo Lepo, namreč pelje po svoje.

Precizno, mirno, po ovinkih, v edinstvenem stanovanju brez kljuk, ki spominja na vesoljsko plovilo, tipa območje najinega pogovora. Komaj sva se prerinila do želenega. »Spustim vas v intimo, dajte, vprašajte me,« je vendarle prepustil tok. Delo, delo in še enkrat delo, to je bil namreč odgovor na vsako vprašanje, a tokrat je bila izbrana tema druga.

Intimnost ali javnost, kaj je za vas bolj razburljivo?

Po mojem intimnost. 

Res, kaj dojemate kot intimnost?

To, da se z nekom, ki ga imaš rad in ga obožuješ, zjutraj zbudiš v postelji in ga opazuješ. To se mi zdi intimnost. Javnost pa te izpostavi, razgali in te potem, dokler te potrebuje, uporablja, nato pa izpljune. Intimnost sam s sabo, to ima vsak. Takoj zjutraj, ko vstaneš in se pogledaš v ogledalu, se začne, to je že odnos do sebe. Vsak ima svoje sanje, v katerih živi, in potem se zjutraj zbudi iz njih in se sooči z realnostjo, včasih je to težko prenesti, zato imamo tudi druga pomagala. 

Moj dom je moja intima, danes sva se tukaj dobila, ker se mi res ne ljubi ven, drugače ne spuščam kar tako k sebi, še zavese imam vedno zagrnjene, ste opazili? Teh oken nikoli ne odprem niti ne odstrem. Klima je narejena tako, da črpa zrak od zunaj, ko ga očisti, pa pride po robovih v stanovanje. Po svoje deluje moj dom kot operacijska dvorana. Nikoli ne špegam k sosedom, kljub temu da so nekoč oni komentirali, da imajo pred sabo terarij, da neki gol moški spi na postelji, goli martinček, to sem bil jaz. V spalnici je namreč edino okno, skozi katero se je videlo. A da bi zdaj zaradi sosedov moral v pižami spati, lepo vas prosim. Kar je lepo, je pač lepo. 

Spolni organ ni penis, ampak je koža. Koža je nekaj najbolj privlačnega na človekovem telesu. Pod kožo se čuti vse, to je tisto, kar je erotično, ne pa en orgazem, golo fizično dejanje, ki se konča z neko kemijo v glavi. 

Čutite, da ste v življenju že dosegli svoj vrhunec?

Glejte, jaz se že leta in leta počutim na vrhuncu, v bistvu sploh ne pojenjam, če se malo pošalim. Zares pa, crescendo pride šele z mojim sinom. Vsakdo, ki ima potomca, se razcveti do konca takrat, ko vidi, da je tudi otrok poletel. Na to še čakam. Vrhunec bo zame, ko bo moj sin poletel više od mene. 

Ko smo že pri vrhuncu – danes ne bova govorila samo o vašem delu, uspehu, novoizdani knjigi o lepoti, staranju, estetski kirurgiji – je seksualnost za vas življenjskega pomena?

Ne. (odločno) To zagotovo ne. 

Je kdaj bila?

Saj veste, vsak ima v življenju fazo, ko tudi hormoni pobesnijo in te vodi k temu, narava je tako uredila, ona hoče, da se kot vrsta ohranimo. Vsak poskus ohranitve nagradi z orgazmom. 



To so pri verouku učili, da je seksualnost samo za spočetje potomcev.

Ne ne ne, lahko je tudi sla. Ampak pri meni ni tako, nisem je toliko čutil, očitno je bilo v meni premalo tega gona. Jaz sem se osredotočal čisto na druge stvari, bil sem povsem predan študent, Plečnikov nagrajenec za študijski uspeh na medicini, in imel sem občutek, da bom kot morilec, če ne bom stvari natanko naštudiral. Imel bom moč, ki jo bom lahko za sočloveka napak uporabil. Ljudje mi bodo zaupali svojo dušo, ne le telesa. S takšno vestjo sem se posvetil študiju in kasneje delu. Ne bi prenesel, če bi zaradi svojega neznanja komu naredil škodo. Povsod po svetu sem poznan po tem, da na konferencah vedno sedim v prvi vrsti, prvi sem na predavanjih in zadnji odidem. Tako sem zamoril druge aspekte svojega življenja, ko ste me že vprašali o seksualnosti.

Ni nujno, da jih zamoriš, lahko da enostavno ni potrebe po njih, kot pravite.

Niso bile tako močne, potrebe, da bi me potegnile iz predavalnice ali izza knjig. 

To sem vedno govoril svojim specializantom, da je zadnja stvar, ki se je smejo spozabiti, ta, da imajo kakršne koli emotivne intimne stike s svojimi pacienti. To je, kot da si duhovnik, pa se daješ dol z osebo, ki te posluša v prvi vrsti. 

Torej v spolnem vrhuncu niste odkrili nobenega posebnega čara? Saj poznate znameniti stavek Mance Košir, da je orgazem stik z Bogom, no, eden od stikov.

Ljudje hrepenijo po orgazmu, vse energije se takrat sprostijo, pomirijo, narava je tako naredila, da ohranja vrsto. Če bi nam vzela orgazem, mislite, da bi se kdo dol dajal? Nobeden. To je bonbonček, ki ti ga narava podari prek možganov, občutek sladostrastja. Ko pride menopavza ali andropavza, se to umiri, čisto hormonsko. Torej, pri nekaterih je tega malo več, pri drugih manj, pri meni očitno manj. Na to sem vam že odgovoril. Ne vem, ali bi se s tem ravno lahko hvalil, najbrž ne.

Zakaj pa ne, to samo priča o tem, kar govorite, da vas estetskega kirurga telo kot materialni, seksualni objekt ne zanima toliko kot tista višja lepota, kot jo opisujete. Drugače bi bili lahko …

Razuzdan, ja. Kar je v tem našem estetskem svetu močno prisotno. Jaz se vedno ugriznem v jezik, ko vidim kakšnega svojega kolega z veliko mlajšo punco, preden bi rekel, o gospa, a ste se vi morda pobarvali, zadnjič ste bili pa blondinka. Ker ni bila ona. Ker nikoli ni ista. Na konferencah, na katerih so znameniti plastični kirurgi, so lepa dekleta vedno poleg. (tišina) Priznal sem, tako, zdaj pa sem priznal. 

Kaj ste priznali?

Priznal sem, da nikoli nisem bil pretirano seksualno navdihnjen, ta sila v meni nikoli ni bila močna; da bi kar naprej mislil na seks, to se mi ni dogajalo. Recimo meni je bolj pomemben dotik, koža, da si z nekom blizu in ga čutiš. Spolni organ ni penis, ampak je koža. Koža je nekaj najbolj privlačnega na človekovem telesu. Pod kožo se čuti vse, to je tisto, kar je erotično, ne pa en orgazem, golo fizično dejanje, ki se konča z neko kemijo v glavi. Za to ne potrebuješ vseh teh bizarnih gibov, za to greš lahko na atletsko igrišče in telovadiš ali pa na fitnes in na koncu posrkaš, posnifaš ali pogoltneš še malo kemije, če že. Ta efekt lahko dosežeš tudi z drogami, biti zadrogiran v resnici ni nič drugega, kot da si permanentno v orgazmu. Zdaj sem vas pa razočaral, kajne? 



Ne ne, zdaj pravzaprav navdušujete.

To sem vedno govoril svojim specializantom, da je zadnja stvar, ki se je smejo spozabiti, ta, da imajo kakršne koli emotivne intimne stike s svojimi pacienti. To je, kot da si duhovnik, pa se daješ dol z osebo, ki te posluša v prvi vrsti.

Mimogrede, kaj imata skupnega duhovnik in estetski kirurg, natančneje vi? Slišala sem vas omeniti, da vam je duhovništvo blizu.

Oboji se ukvarjamo z dušo in oboji iščemo trenutke sreče za to dušo.

Dobro, vseeno me zanima, nekateri učenjaki trdijo, da delo z materialom ne gre skupaj z delom na duhu. Kaj menite o tem oziroma kako si vi utirate pot do duše človeka?

Zelo preprosto, naša duša izžareva skozi naš obraz, skozi vsak naš gib, skozi vse. Imamo ljudi, pri katerih se zgodi, da je duša v stiski, in mnogi od teh potrkajo pri meni. Srečni, zadovoljni, sveže zaljubljeni navadno ne pridejo. Njihovo dušo poskušam umiriti tako, da spet izluščim njihovo lepoto. Ko vrnem človeku podobo, ki mu prija, mu pomagam do tega, da znova zaživi. Jaz se strinjam s tem, da namen estetske kirurgije ni natikanje mask in plastificiranje. Moje delo se ne sme prepoznati na cesti. Dolgo se pogovarjam s človekom, da dobim vstopnico v njegovo intimo. Sicer pa, tudi kirurgija je neke vrste odvisnost, kjer se sprošča endorfin, kaj mislite, da nas preganja, da delamo tudi po 17 ur v kosu, v svojih zgodnjih kirurških letih, zdaj toliko ne zmorem več, priznam. V operacijski sobi se pomirim, tam se počutim varnega, vidim smisel svojega obstoja, zakaj sem tu. Če dolgo ne operiram, se mi lahko zmeša, čisto sem podivjan. 

In kakšni ste, ko ste podivjani?

Težek in zajedljiv. Kadar sva z Uršo šla na morje, sem imel ves čas občutek, da nekaj moram delati, in sem potem vsem starim gospem okoli tlakoval s kamni pot v morje.

Kaj pravite na ta svet, ta kos sveta, ki drvi v lovljenju tovrstnih orgazmov in telovadbe? Kaj lovi, to ne prinaša ne miru ne zadovoljstva, kaj šele ljubezni.

Za vsem tem stoji hrepenenje po podrejanju drugega človeka. A bistvo ostaja le eno, in to je ljubezen. Divja spolnost, iz postelje v posteljo, pa potem odvržem in gremo naprej. To je kot boj v ringu, kot pretep. Prizadeneš bolečino drugemu, da bi ti zasitil lakoto po endorfinu. Vsaka žival je rada zmagovalka, očitno tudi človek. Ne vem, ne znam vam odgovoriti na to vprašanje, stopite pred Boga in vam bo odgovoril.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE