Zelo pomembne razlike med spoloma so v čustvih. Ženske se bolj iskreno smejijo, kot jočejo, in obrnjeno, moški bolj iskreno jočejo, kot se smejejo. Verbalizacija je bolj ženska značilnost, zato moški večkrat trpijo za psihosomatskimi obolenji (visok krvni pritisk, rana na želodcu) – ker se ne znajo postaviti po robu čustvom. Ženske so po naravi veliko bolj čustvene in zato pogosto hendikepirane glede socialnega uspeha. Pogosteje jih tare depresija, toda o svojih težavah so pripravljene govoriti. Večinoma jim zato ni potreben zdravnik, temveč ljubezen, ki vključuje telesno razmerje.

Igra teles

Tudi sama lepota seksualne strasti, da bi bila taka, kot je, nujno vključuje različno vlogo moškega in ženske pri ustvarjanju tako lepih občutkov, kot je združevalna igra teles. Pri tem je imela prste vmes mati narava. Ženska si namreč sama izbere moškega, ki bo izbral njo. »Ko moški misli, da je osvajalec, je povod najpogosteje to, da se giblje tam, kjer ni odpora,« meni F. Sagan. Celo kot osvajalca sta moški in ženska različna. Seks nedvoumno pozitivno vpliva na kakovost življenja ljudi, toda ženske so po doživetem orgazmu polne življenja, ker se njihova spolnost spremeni v pričakovanju nečesa, kar bi se moglo zgoditi. Moškega pa je narava ustvarila tako, da po darovanju dela svojega telesa oziroma semena počiva.



Vrhunec

Resnici na ljubo, ženska je že zaradi svoje anatomije in položaja spolnih organov tista, ki dejansko odloča o uresničenju telesne ljubezni. Spola se razlikujeta tudi, ko gre za vrhunec. Raziskave so pokazale, da ženska pri prvem spolnem razmerju redko doživi orgazem, moški pa praviloma v enakih okoliščinah obvezno dosežejo vrhunec. Razpravljanje o tem, ali je orgazem moškega močnejši od ženskega, je popolnoma nesmiselno, čeprav se je Hera hvalila, da se devetkrat bolj ogreje za tisto reč kot Zevs. Zato so tisti, ki imajo razlago za pridiganje o enakosti med spoloma, že zašli predaleč. Torej, naj živijo razlike in neenakost med spoloma.

Kaj vemo?

Telesna ljubezen je bila z razvojem civilizacije nepravično mnogo stoletij preganjana. Moški je bil ravno tako žrtev patriarhalne družbe kot ženska, seveda po svoje. Najbolj radikalen antiseksizem je omejeval telesna razmerja samo na raven reproduktivne funkcije. Gre za to, da je seks kot naravni nagon veliko več in ga je treba postaviti v funkcijo podaljševanja in polepševanja življenja. Skratka, telesna ljubezen je vseskozi nenadomestljiv vir zadovoljstev ljudi in temeljni pogoj kakovosti življenja. Marsikdo spregleda dejstvo, da je seks, katerega funkcija je zreducirana zgolj na raven sredstva fizične reprodukcije ob razvoju zdravstvenega varstva in omejenosti razpoložljivih življenjskih dobrin, planetarna nevarnost eksplozije človeštva.



Splošno gledano, kadar gre za seksualno pismenost, se imamo za nobelovce. Toda tisti, ki si umišlja, da o ljubezni in seksu že vse ve, si je sodil sam. Ne živimo, da bi se vsega naučili, temveč da učimo, tudi nepotrebno, kar je še vedno bolje kot nič, bi rekel Seneca.