Trenutno še ni znano ali rezultati genskih testov kažejo na neskladje z uradnimi podatki o očetovstvu, saj je bilo odkritje povsem naključno. V roku desetih let naj bi bilo analiziranje genoma dostopno širši javnosti, zato je Cumming prepričan, da bo takrat primeren čas za reševanje »moralne zadrege«.

»Podatki z univerze v Manchestru so pokazali, da so ljudje, ki so opravili genske teste iz drugih razlogov kot ugotavljanje očetovstva, ugotovili, da njihovi očetje v resnici sploh niso to, kar so celo življenje mislili, da so,« je na festivalu Hay v Walesu pojasnil Cumming. »Trenutno o teh rezultatih ljudi še nismo obveščali, saj je bilo odkritje povsem naključno. A vendar - jim bomo nekoč povedali ali bomo te informacije še vedno skrivali,« se je še vprašal. Po njegovem mnenju bi bilo skrivati podatke o očetovstvu etično nesprejemljivo.

Raziskava je pokazala, da je bila večja verjetnost, da oče otroka ni bil tudi biološki oče pri tistih ženskah, ki so zanosile mlajše, so bile socialno ogrožene ali pa so živele zgolj v partnerstvu in se niso poročile. V prihodnjih letih se bo število takšnih primerov, predvsem zaradi uporabe DNK testov na več področjih, še povečalo (oziroma jih bo še več razkritih).

»Ko bo širši javnosti dostopno sekvenciranje genoma, bomo lahko nekomu povedali, za katerimi boleznimi bo lahko zbolel in kdaj. S tem bomo lahko izboljšali preventivo. A če se pri testiranju izkaže, da podatki o očetovstvu niso v skladu s tistimi, zapisanimi na rojstnemu listu, kako bomo to zagato rešili? Kdaj bomo otrokom povedali resnico,« se je še vprašal Cumming.