Preživeti delovni dan s klimatologinjo, raziskovalko in redno profesorico biotehniške fakultete dr. Lučko Kajfež Bogataj, najbolj navdihujočo evropsko žensko – ta naziv ji je leta 2012 v Bruslju podelil Evropski inštitut za enakost spolov –, je povsem drugače kot delati intervju z njo. Odprlo mi je neposreden pogled na del nje, njenega javnega, družbeno angažiranega življenja. 

Veste, ljudstvo ima moč, protesti imajo prav tako svoj namen in ni treba, da si elita, da bi kaj dosegel, to je zgodovina že večkrat dokazala! 

Zdaj vem, kaj pomeni, da želi mladim predati štafeto zdravega odnosa do okolja, ob treh knjigah zanje (Planet voda, Vroči novi svet in Planet, ki ne raste) je jasno, da upa v njihovo ustvarjanje boljše prihodnosti. Stopila sem v predavalnico ekonomske fakultete, kjer je kot gostujoča profesorica nagovorila magistrske študente turizma, programa Erasmus Mundus European Master in Tourism Management, ki prihajajo z vsega sveta. V polni dvorani je bila le ena poslušalka Slovenka. Entuziazem, s katerim podaja svoje široko znanje, je magnetičen! V treh urah predavanj v angleščini jim je odprla vrata v prihodnost turizma, seveda podkrepljeno z natančnimi analizami in grafi. Sredozemlje denimo ne bo več eden glavnih ciljev množičnega turizma, zaradi podnebnih sprememb bo sever Evrope veliko bolj priljubljen. Podaja podatke za ves svet! Kam se vrti, okoljevarstveno raziskuje že desetletja, s skupino znanstvenikov je postala celo prejemnica Nobelove nagrade za mir v letu 2007. 

Iščem sistemsko rešitev 

Ko jo vprašam, s katerimi vprašanji se ukvarja v tem življenjskem obdobju, ne potrebuje za odgovor več kot sekundo: »Iščem sistemsko rešitev za novodobno izobraževanje na ravni celotnega sveta.« Vizionarka, ki je na podnebne probleme opozarjala že pred tridesetimi leti, namreč ve, da živimo v času, ko je treba k vsakršnim rešitvam pristopati interdisciplinarno. Kako torej izobraževati mlade v širino, da bi na primer bodočemu inženirju, ki mora obvladati fiziko in kemijo in svoja področja, posredovali tudi znanje o pravu, etiki in tako naprej. Na predavanjih študentom pravi, da ne želi pridigati, a opozarja na nečimrnost sodobnega človeka in daje še kako misliti z ugotovitvijo, da je nekoč potovanje človeku pomenilo osebnostno in duhovno preobrazbo, z veliko potjo, na katero se je spoštljivo kot romar pripravil in odpravil, je pridobil bogato življenjsko izkušnjo. Poskušajmo to primerjati z današnjim množičnim turizmom, ko lahko skoraj »zastonj« vsak vikend odletimo v nove kraje in iščemo hitre užitke. »Kvaliteta namesto kvantitete!« poudarja. 

Ljudstvo ima moč! 

Prizadeva si tudi za pismenost in ozaveščenost ljudi o energetski učinkovitosti. »Žal malokdo ve, koliko energije porabi na dan,« pove. In budi odgovornost tudi do volilne pravice, čeprav je zgrožena nad medsebojno komunikacijo političnih veljakov in njeno ravnjo: »Veste, ljudstvo ima moč, protesti imajo prav tako svoj namen in ni treba, da si elita, da bi kaj dosegel, to je zgodovina že večkrat dokazala!« Vprašanj študentov po koncu predavanj ni zmanjkalo, vznemirila je njihove mlade možgane in z njimi odpirala nove razprave, jih podlagala s svojimi izkušnjami. Pripovedovala jim je, denimo, da je bila na enem svojih potovanj, v Indiji, pretresena nad izjavo revne ženske s kupom lastnih otrok, ki ji je rekla: »Vidite, oni so moja pokojnina.« Kako smiselne so dandanes velike družine, se sprašuje. Njena babica je izhajala iz družine s 13 otroki, rodila je štiri, njena mama je rodila le njo, ona pa sina. Časa za izobraževanje in življenjsko razgledanost tako ostaja več. Rešitev družbe iz prepada revščine in umazanije vidi v glavnem v prenovi ekonomskega sistema. 

Kaj se nam obeta? 

Po predavanjih sva se peš odpravili na ministrstvo za obrambo, kjer se sreča z drugimi člani uredniškega odbora revije za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ujma enkrat letno izide že od leta 1987, izdaja jo uprava RS za zaščito in reševanje ministrstva za obrambo. Več kot 250-stranska revija, polna znanstvenih člankov, je bogat arhiv dogajanja in reševanja na Slovenskem. V lanski številki je Kajfež Bogatajeva skupaj s Tjašo Pogačar napisala poročilo s simpozija o blaženju negativnih vplivov vročinskega stresa na delovnem mestu. Zdi se, da se ne prepušča naključjem in drži vajeti v svojih rokah! Rada bi, da bi bili Slovenci dobro pripravljeni na vse, kar se lahko pripeti, tudi velikega, obsežnega, katastrofalnega. Moramo se naučiti dobro razmišljati in hitro odzivati. Tokrat so zasnovali vsebino 34. Ujme in bila sem priča morda pomembnemu trenutku, kajti Kajfež Bogatajeva je sodelavcem predlagala, naj komisarja Janeza Lenarčiča nagovorijo, da revija začne izhajati na evropski ravni. Ja, zdi se, da ovire zanjo niso problem, velikih izzivov se loteva naravno in morda tudi zato svojih 400 študentov obvlada za šalo!  

Osebna izkaznica: Lučka Kajfež Bogataj
Projekti/mejniki: 1980: diploma, služba, poroka, rojstvo otroka. 2002: začetek sodelovanja z mednarodnimi institucijami: IPCC, Svetovna meteorološka organizacija ...
Konkreten vpliv mojega delovanja na družbo: mojega delovanja na družbo: Izobraževanje in ozaveščanje.
Vizija/sledilci/nasledniki: Doseganje trajnostnega življenjskega sloga. Za moje sledilce je na univerzitetni ravni poskrbljeno.
Vse življenje me spremlja: Občutek, da ne vem dovolj, da bi morala vedeti več.
Življenjsko vodilo: Moraš storiti tisto, kar zmoreš, in ne le tistega, kar moraš.
Moja stalnica: Mož, ki razume in v pravih trenutkih najde rešitve.
Kaj moramo v slovenski družbi najprej spremeniti: Želim si, da bi znali ceniti sebe in raznoliko Slovenijo in se bili pripravljeni zanjo tudi boriti.