11.06.2020

Dr. Lucija Mulej M.: O kvadratni ženski, ki jo je srečal krog

Zakaj jo je doživljal kot kvadrat, je spoznal šele čez čas, ko so se njeni robovi omehčali in njen pogled sprostil.

izr. prof. dr. Lucija Mulej M.

Izredna profesorica in doktorica sociologije znanosti, poslovna antropologinja in avtorica uspešnic Skrivnost – zakaj ne deluje pri vas, OnKraj RazKritja ter Heroji, Pogovori z Erosom. Odgovarja tudi na vprašanja bralk in bralcev o odnosih v rubriki Svetovalnica. Za brezplačen nasvet nam pišite na info@onaplus.si

A do takrat je v njeni bližini pod okriljem statusa njenega moža zares trpel. Ker je bila njegova nrav mila in ljubeča, je to trpljenje vzel v zakup kot odraz ljubezni, ki jo je čutil do nje, do gospe Y in njunih otrok. 

Očka jo je v mladosti silno razvajal in vanjo žarel strahotno občudovanje. Karkoli je mlada dama Y naredila, je bilo v očeh očeta mojstrovina. Kupoval ji je raznorazne dragocenosti, jo vozil po svetu in jo razvajal do obisti.  

Gospa Y je bila kvadratna. To pomeni, da je vselej o vsem želela imeti zadnjo besedo. Pa četudi se ni ravno spoznala na tehnične stvari, je situacije in podatke obračala tako, da je izpadla dokaj suverena. Res je, znala je postaviti svoja stališča in jih zagovarjati. Če se ji je zdelo, da kdo ne sledi njeni razlagi, se je močno potrudila, da se je z dotičnim veliko ukvarjala in poskrbela, da je slej kot prej odprl vrata njeni razlagi. Da je ženska kraljestvo stvarstva, se ji je vselej zdelo logično in domala jasno, a ni zmogla razumeti, kako to, da to dejstvo ni jasno vsem. Ni se sicer pripisovala med feministke, saj je bila poročena z otroki in bogatim družinskim poreklom, ki se je bohotilo z materialnimi dobrinami. 



Da je bila tudi edinka, ni odveč pripomniti. Očka jo je v mladosti silno razvajal in vanjo žarel strahotno občudovanje. Karkoli je mlada dama Y naredila, je bilo v očeh očeta mojstrovina. Kupoval ji je raznorazne dragocenosti, jo vozil po svetu in jo razvajal do obisti. Njena mati je bila prav tako mladi dami Y vselej na razpolago in da je bila nadvse ljubljena, se je odražalo v vsakem njenem dekliškem koraku. Bogastvo staršev ji je odpiralo vsa vrata in redkokdaj je naletela na »ne«. Zato ni osebnostno rasla in se ni razvijala. Postala je ošabna, zahtevna in zaverovana vase, brez osnovne empatije, ki pritiče lepoti človeškega značaja.

Zato se njen psihološki ustroj ni razvil v klenega in prilagodljivega, pač pa v kvadratno, z ostrimi robovi in stranicami oblikovano strukturo, ki je bila nepopustljiva. Ker je pričakovala, da se bo svet vselej uklanjal njeni volji, kot sta se ji ljubeča starša, je pričela trpeti. Kamorkoli je šla in karkoli je naredila – vsak njen premik je bil boleč, tako zanjo kot soljudi, saj so njeni robovi ob premikanju ostro zarezali v tla. V odnose, ki jih je razumela kot izključno poligon za realizacijo lastnih želja, ni vlagala drugega kot lastnih sebičnih stremljenj, saj je bila tako vzgojena. Drugače ni znala. Kako slabo uslugo ji je dragi očka naredil! Pa tega ni hotel, niti želel! Pa ljuba mamica, ki je ni naučila leteti z lastnimi močmi! 

Foto: Ron and Joe/Shutterstock

In ker se nasprotja vsaj sprva privlačijo, je v svoje življenje pritegnila mladega in rahločutnega moža. Razumel je njene potrebe, kaprice in večno nezadovoljstvo in je globoko verjel, da se bo ob otrocih spremenila. In tako so se jima rodili trije otroci, a njen psihološki odraz je bil še bolj oster – otroci so vendarle samostojna bitja, ki znajo pokazati, kje je komu mesto. In njen kvadrat se je vse bolj krčil, prostora je bilo vse manj in gospa Y je izgubljala umske in čustvene kapacitete, ki bi dopuščale razlike. 

Če smo kvadrati, druge lovimo v lastne oblike. Pa se vprašajmo, je takšno dejanje zares akt ljubezni? Če smo le krog, vse dopuščamo in odpuščamo, a nikdar ne tvegamo nesoglasja le zato, ker je precej lepše delovati pretočno in brez konflikta.  

Kot mama je prejemala lekcijo za lekcijo; otroci se njeni volji in kapricam niso uklanjali in večkrat se je zalotila, kako žal ji je, da jih ima. Tega seveda ni povedala nikomur, saj je bil zanjo ugled pomembnejši od resnice. Ob njej je mož postajal vse bolj fluiden in mehak. Kot krog, ki je ujeto žensko vselej tolažil, a kljub vsemu njenih ostrih robov ni zmogel omehčati. To je tekom let uspelo upornim otrokom, ki so vsak zase razvijali lastne želje in življenjske poti. Te pa so bile daleč od pričakovanj gospe Y. 



Mlajša hči je pustila šolo in se odločila, da bo potovala po svetu in za preživetje služila sproti. Denar, status in dragoceni porcelan dizajnerskih miz razkošnega doma so jo dušili in ji jemali svobodo po biti to, kar res je: enostavna, s preveliko telesno težo in nezainteresiranostjo za lepotne trende, ki so se ji zdeli plehki.

Drugi sin je sicer izdelal fakulteto, a je bil brez dekleta in gospa Y se je prebujala vse noči v strahu, da je morda homoseksualen. Zares jo je skrbel ugled in kaj bo porekel njen očka, ki je bil vse bolj bolehen.

Prvi sin, ponos družine, pa je prevzel družinske posle in bil lep, uspešen in zaželen. Njega je imela najraje, a tega ni nikoli priznala. Da se je hčere skoraj sramovala, jo je razkrinkal mož. Katerega krog se je z leti spremenil v krožnico, ki je kot satelit krožila okrog članov družine, ki jih nikdar ni uspel v celoti zadovoljiti.  

In tako se naše oblike spreminjajo, dopolnjujejo, rastejo ali se sesuvajo vase. Seveda ni popolnih staršev kot tudi ne popolnih otrok. In v procesu odraščanja prek vzgoje in opazovanja izbiramo, katere vrednote so v sozvočju s tem, kar čutimo, da smo. Če smo kvadrati, druge lovimo v lastne oblike. Pa se vprašajmo, je takšno dejanje zares akt ljubezni? Če smo le krog, vse dopuščamo in odpuščamo, a nikdar ne tvegamo nesoglasja le zato, ker je precej lepše delovati pretočno in brez konflikta. 

Foto: Lightspring/Shutterstock

In tako sta naša kvadrat in krog na zrela leta le našla spravo. Njeni robovi so se omehčali s prvim vnukom najmlajše hčere, ki je prepotovala svet in zanosila kar z nekom. Ni vedela, kdo je bil oče. A otrok je bil čudovit in babica, gospa Y končno pomirjena. V vseh nasprotjih, ki jih je doživljala kot oboževana deklica in »osovražena« mama, je le spoznala, da se svet ne vrti zanjo, pač pa za vse. Ko je očka umrl, se je osvobodila.

Spoznala je, da je sedaj lahko nepopolna in takšna, kakršna je v resnici: ranljiva, minljiva in zmotljiva. In ravno zato človeška. In njen kvadrat se je počasi sprostil v prazni prostor in se z njim zlil. Ni postala premica, niti ne krog. Nekako brez oblike je pričela sprejemati vse, kar so ji zrela leta prinesla: nasmeh v srcu ji je vsakič znova narisal prijetne gube okrog kotičkov ust, ki so se pomenljivo smehljale.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE