Posledice požara v Kemisu

Direktor nacionalnega inštituta za javno zdravje mora odstopiti!

»V javnosti se govori o t. i. ekološki katastrofi. V resnici je to napačen termin, govoriti bi morali o kemijski nesreči. Ob dogajanjih po požaru v Kemisu in sprenevedanju odgovornih opozarjam na Zakon o kemikalijah, ki v 56. členu narekuje vladi dolžnost ustanoviti Medresorsko komisijo za kemijsko varnost. Ustanovila jo je vlada leta 2005 in znotraj nje Stalni odbor za področje kemijskih nesreč. In kje sta sedaj oba?! Ni ju!« je odločen mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar.

Foto: Jure Eržen

Kaj se je pravzaprav zgodilo z Medresorsko komisijo za kemijsko varnost in Stalnim odborom za področje kemijskih nesreč, na katera opozarjate? 

Leta 2010 sta bila po navodilu prof. dr. Ivana Eržena, aktualnega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, razpuščena! Precedens prve vrste! Ko zdaj komentira pomanjkljivo ukrepanje po nesreči, se izgovarja na višje inštance, ki bi naj koordinacijo vodile. A je ravno on tisti, ki jih je ukinil! Kot direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi moral nemudoma odstopiti! Odstopiti pa bi moral tudi iz ostalih razlogov. Ker ob kemijski nesreči na Vrhniki ni aktiviral Koordinacijske skupine za zaznavanje in odzivanje na grožnje s področja nalezljivih bolezni in okolja, ki deluje znotraj Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ker ni priporočil zaprtja šol in vrtcev in naročil odvzema in analize prahu na Vrhniki in širši okolici z namenom varovanja zdravja ljudi.« 

Že lahko z gotovostjo trdimo, katere strupene snovi je v okolje prinesel požar?

Vse kemikalije lahko ogrožajo zdravje ljudi. V primeru Kemisove nesreče, ko so zgoreli nevarni odpadki, je nastalo mnogo novih molekul, povezav s kisikom. Šele po natančnih analizah bomo lahko videli, kaj je zares nastalo in kaj je bilo razpršeno v okolje. Vzorci so bili odvzeti na 50 lokacijah. Zanimivo bo videti, kaj bodo pokazali rezultati. Se mi pa zdi nenavadno, da ni nihče v tem času spregovoril o PAH (policikličnih aromatskih ogljikovodikih), skupini snovi, ki nastajajo pri gorenju, eksplozijah in spadajo med rakotvorne snovi.

Rakotvorni so tudi dioksini, mar ne? 

Res je, a to ljudem pove zelo malo. Naj razložim: v našem organizmu je približno en odstotek (morda tudi malce več) matičnih celic, ki so sposobne nenehnega deljenja in spreminjanja v katere koli vrste celic organov, ki sestavljajo naše telo. Ker se ves čas delijo, ravno tako ves čas obstaja tveganje, da pridejo v stik z rakotvornimi snovmi, ionizirajočim sevanjem ipd.

Primerjajmo pojavljanje raka pri miškah in človeku. Pri miškah je več raka na tankem črevesu, pri človeku pa na debelem. Zakaj? Zato, ker imajo miške ob tankem črevesu bistveno več matičnih celic kot ob debelem. Pri človeku je ravno obratno; več matičnih celic ima ob debelem črevesu.

V sistem človeškega organizma vsak dan spuščamo ostanke pesticidov. Sicer v dovoljenih merah, a vse te molekule, ki pridejo v stik z matičnimi celicami, povzročajo napake v genetskem materialu. Imamo tudi popravljalne mehanizme, seveda. Določene molekule se ves čas »sprehajajo« po naših kromosomih, molekulah DNA in korigirajo napake. A to seveda ne gre v nedogled. Če je strupenih snovi v našem telesu preveč, se popravljalni mehanizem začne motiti in celice prestopijo prag nadzora. Začne se nenadzorovana rast poškodovanih celic. In v nesrečah, kot je bila ta v Kemisu, so bili ljudje izpostavljeni številnim rakotvornim snovem.

Te snovi so razpršene danes ne samo po Vrhniki, ampak tudi širše. Verjetno bodo povsod, kjer je bila razpršenost velika, ugotavljali, da nevarnosti ni, da je vse pod mejnimi vrednostmi, pod nadzorom. In morda bodo imeli celo do neke mere prav, v resnici pa bo ta tonaža, ki je šla v zrak na tak ali drugačen način, vstopila v človeško prehransko verigo. Tukaj pa se zgodba šele začne, in sicer v obliki zgoraj opisanega mehanizma poškodb genetskega materiala.

Kaj mislite s tem? 

Dioksini spadajo med t. i. POP (Persistant Organic Pollutants), onesnaževala, ki v naravi dolgo ostanejo. Nihče ni niti pomežiknil, ko so rezultati pokazali na staro breme insekticid DDT, ki so ga množično uporabljali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. DDT je podobno kot dioksin POP rakotvoren hormonski motilec. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da bodo tudi vsi ti dioksini, ki so nastali v Kemisovem požaru, ne glede na to, kam so padli, z nami ostali še naslednjih sto let.

Opažamo velik porast raka na testisih in prostati. Veliko znanstvenih člankov zanj krivi ravno DDT, ki vpliva že na celice v razvoju otroka; te se nato spremenijo tako, da se kasneje v življenju pokažejo kot rak na prostati. Rakotvornost hormonskih motilcev POP ni nujno neposredna, je predvsem posredna. 

Kemis bo ne glede na to, kar sedaj vemo, pozabljen. Toda narava nima tako kratkega spomina, mar ne?

Ne. Vse te na novo nastale snovi bodo razpršene krožile in se v določenih primerih celo biomagnificirale. Naj vam dam primer. Recimo, da imamo kravo, ki je bila vrsto let mlekarica. Ta bo s senom, ki ga bo jedla, v sebi, konkretneje v maščevju, nakopičila strupe. Maščevje je neposredno povezano z laktacijo.  Tako bo uživanje kontaminiranega sena, sicer v mejah sprejemljivosti, pripeljalo do biomagnifikacije v njenem maščevju. Vrednosti tamkaj ne bodo več v mejah normale, temveč stokrat večje. In kot takšne končale v kozarcu mleka na naši mizi. Niso samo meritve in mejne vrednosti tiste, ki predstavljajo merodajne podatke, morali bi uporabljati tudi znanje in presojo o tem, kaj bo v prehranski verigi iz njih nastalo. Slišati je, da je bilo zgorelih odpadkov za 871 ton, od tega naj bi jih bilo nevarnih 456. Zdaj si pa mislite.  

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE