Lani sem z navdušenjem zamenjala svojo štirideset let staro, dotrajano kuhinjo. Seveda so bili dotrajani tudi gospodinjski aparati. Štedilnik je bil eden prvih steklokeramičnih modelov, delali sta samo še dve plošči, ena ekstremno počasi, tako, da smo na kavo čakali tako dolgo kot na govejo juho. V pečici so mi odpadla že vsa držala in sem posodo postavljala na dva cegla, ko si zaprl vratca, se je zabliskalo in za kratek čas zmanjkalo elektrike po vsej hiši, a so iz nje vedno prihajale krasne jedi. Ja, bila sem navezana na ta štedilnik. Pomivalni stroj je imel kakih trideset let garancije, ker so nam jo morali podaljševati, glede na to, da se je neprestano kvaril ali pa kar zarjavel in preperel. Edino pralni stroj je še kar v redu delal, toda v hladnem vremenu smo se rinili mimo obešal s perilom in se zapletali vanje na več načinov, zato sem si želela tudi sušilnega.