Darja Pretnar, Slovenka, ki poroča pare v neobičajnih kotičkih Slovenije

Darja Pretnar je družabna, srčna in novih idej polna oseba, ki je po poklicu prevajalka za angleški jezik, organizira in vodi pa tudi treninge poslovne angleščine. V zadnjem času se je po spletu naključij podala še na eno karierno področje, ki ji predstavlja prav poseben in simpatičen izziv. Tako se zdaj ukvarja tudi z organizacijo simboličnih poročnih obredov, ki v zadnjem času pridobivajo na priljubljenosti. To delo ji je, kot sama pravi, zelo pisano na kožo. Ob pogledu na mladoporočenca in na njuno srečo ji vedno zaigra srce, ob čemer se spomni, da je ljubezen tista, ki v življenju največ šteje.  

Z vsakim novim obredom dobim potrditev, da je ljubezen tista, ki daje smisel življenju. Ne glede na to, da se po svetu odvijajo vojne, da ljudi pesti gospodarska kriza in da rastejo cene energentov, se ljudje še vedno zaljubljajo, poročajo ter iščejo in najdejo smisel drug v drugem. 

Če se par odloči svojo zvezo ovekovečiti z uradno poroko, je izbira lokacije omejena, saj mora vsako od njih najprej potrditi upravna enota. Poleg tega se lahko pojavijo težave z določitvijo termina, saj je na takem poročnem obredu potrebna prisotnost matičarja, ki pa ni vedno dosegljiv. Če želita imeti ženin in nevesta poročni obred na lokaciji, ki za to sicer ni predvidena, in imata v zvezi z njim kakšne posebne želje, se lahko odločita tudi za simbolično poroko. V tem primeru poročno zvezo skleneta na matičnem uradu, medtem ko se slovesnost odvije na kraju po njuni izbiri. Prav tako je tak tip poroke primeren za tujce, ki se želijo poročiti v Sloveniji. Državljanom nekaterih držav namreč ni omogočeno, da uradno zakonsko zvezo sklenejo izven matične države. 

Darja Pretnar je ena tistih, ki organizirajo tak obred. Ob tem za vsak par posebej pripravi tudi govor, ki se nanaša prav na njuno poročno zgodbo in gane vse prisotne. V intervjuju nam je razložila, kako poteka njeno delo, kaj jo je privedlo na to področje delovanja, hkrati pa nam je razložila koncept razporok, ki so jih začeli pred kratkim organizirati. 

Po poklicu ste prevajalka, sicer pa se ukvarjate tudi z vodenjem jezikovnih tečajev. Kako to, da ste se odločili, da se poleg tega podate še na področje organizacije simboličnih porok?

Dejansko sploh ni šlo za odločitev. Nekoč me je organizatorka porok, ki dela na Bledu, kjer tudi živim, poklicala, saj je njena tolmačka tik pred zdajci odpovedala udeležbo na dogodku. Prosila me je, če bi jo nadomeščala. Ker imam zelo rada obrede, pesmi in romantiko, sem to priložnost vzela kot velik izziv, na dogodku pa sem se potem super počutila. Čudovito se mi je zdelo, da sem ju lahko vprašala: »Ali jo/ga vzameš?«. Potem so se pojavile še druge priložnosti, da sem bila tolmačka na porokah. 

Nato se je enkrat zgodilo, da je prišel par iz Amerike, ki se je nameraval na Bledu civilno poročiti. Ko sta prišla, s seboj nista imela dokumentov, saj sta na poti izgubila potna lista, zaradi česar nismo mogli izvesti obreda. Vsi so bili tam in organizatorka Lea Ferjan, zdajšnja direktorica Zavoda za kulturo Bled, je iskala druge možnosti, kaj narediti, ker je bilo že vse organizirano. Tako me je poklicala in vprašala, če bi bila jaz pripravljena prirediti en simbolični obred. Rekla sem si: »Seveda, če sem že tolmačila, bi pa lahko tudi kaj spisala.« Nato sem napisala govor, ki je bil zelo dobro sprejet. Ta organizatorka me je nato priporočila tudi drugim. Tako je prišlo do razvoja koncepta simboličnih porok in stvari so se začele samodejno odvijati. Epidemija mi je potem prinesla dodaten zagon, ker so se na področju prirejanja porok pojavile številne omejitve. Pari so namreč iskali možnosti, kako bi lahko kljub vsemu izpeljali svoj poročni dan.

Pred leti je prišel na Blejski grad par, ki se je na tej lokaciji poročil pred 20 leti. Povedala sta, da želita obnoviti poročne zaobljube. Prosila sta me, če lahko zanju izvedem obred. Napisala sem tudi zaobljubo, v katero sem vključila njuno zgodbo. Na dogodku je bilo prav simpatično. Tako se je začelo moje delovanje na tem področju. 

Kaj vas pri vašem delu najbolj navdihuje?

Delo z ljudmi mi zelo odgovarja že v sklopu tečajev, ki jih izvajam. To, da sem lahko prisotna na simboličnih porokah, pa mi je še v toliko večje veselje. Za pare je to namreč najpomembnejši dan v njihovem (dotedanjem) življenju. Z vsakim novim obredom dobim potrditev, da je ljubezen tista, ki daje smisel življenju. Ne glede na to, da se po svetu odvijajo vojne, da ljudi pesti gospodarska kriza in da rastejo cene energentov, se ljudje še vedno zaljubljajo, poročajo ter iščejo in najdejo smisel drug v drugem.

Zdi se mi, da se na tak način kaže, da je bistvo našega življenja ljubezen. Ko na poročnem obredu ženin vidi svojo nevesto, je presunjen, kot bi jo zagledal prvič. Ne glede na to, na koliko takšnih obredih sem prisotna, me to vedno prevzame. To so občutki, ki ti pobožajo dušo. 

Ideja razporoke je, da partnerja, ki gresta narazen, to na nek način obeležita. Predstavljajte si, da zmoreta dva, ki sta se uradno razšla in sprejela nek dogovor glede premoženja in skrbi za skupne otroke, toliko modrosti in zrelosti, da gresta skozi ta obred. Na njem se zahvalita drug drugemu za vse, kar sta si dala, in pustita, da se njune poti razidejo – to je ideja razporok. Sporočilo takih obredov je, da se odnos sicer konča, ljubezen pa teče naprej - po drugi strugi.  

Kako dolgo oz. na kakšen način poteka sodelovanje s posameznim parom, da se lahko pripravite na organizacijo njune simbolične poroke?

Kadar se par odloči za simbolični poročni obred, najprej preverim, da sta oba seznanjena s tem, da tak obred sam po sebi ni pravno veljaven. Pravno veljavno zakonsko zvezo je namreč mogoče skleniti le s civilnim obredom v uradnih prostorih ter ob prisotnosti matičarja. Nato se posvetimo načrtovanju obreda. 

Pripravila sem osnovni vprašalnik, v sklopu katerega bodoča ženin in nevesta odgovorita na naslednja vprašanja: Kako sta se spoznala, kako se je razvijala njuna zgodba, kaj ju druži, kaj ločuje, kakšno glasbo in filme imata rada. Če je le mogoče, se pred obredom dobimo tudi virtualno, da se energetsko nekoliko začutimo. Nato svojo predlogo govora dopolnim s podrobnostmi iz njune zgodbe in obred prikrojim njunim željam. Lahko si izmenjata zaobljube ter v obred vpleteta tudi druge običaje, ki so zanju pomembni.

Katere lokacije, na katerih ste organizirali obrede, so med pari najbolj priljubljene?

Na Primorskem sta to Gredič in vila Vipolže. Na Bledu se pari radi poročajo na gradu. Posebej zanimive so tudi nekoliko manj znane lokacije. Čudovit obred se je odvil na samotnem hribčku na Veliki planini. Imeli smo že tudi poročne obrede na pletni, pod kozolcem, ob reki ali ob drevesu, ki je imelo za par pomembno simbolno vrednost. 

Vam je kateri od poročnih obredov, ki ste jih vodili, ostal v še posebej lepem spominu?

Mogoče prav ta na Veliki planini. Tudi simbolični obred v Botaničnem vrtu Ljubljana, ki se je odvijal letos poleti, je bil fantastičen. Sploh nisem vedela, da je ta lokacija tako primerna za poroke. Obredi, ki se odvijejo v naravnem okolju, so res nekaj posebnega. 

Nameravate v prihodnje svojo dejavnost, kar se tiče poročnih obredov, še kako razširiti?

Ja, v bistvu se stvari res odvijajo v tej smeri. Z letošnjim avgustom sem prevzela koordinacijo porok na Blejskem gradu, kar se tiče obrednega dela. V drugi polovici septembra pripravljamo za medije tudi predstavitev novih poročnih lokacij. Pod Blejskim gradom se nahaja čudovit grajski vrt, ki je bil pred nekaj leti popolnoma prenovljen. V njem je skulptura, ki jo imenujemo Grajski cvet in bo zdaj vodilni motiv poročnih obredov. Obredi so se doslej odvijali le na zgornji terasi pod lapidarijem in v viteški dvorani gradu, medtem ko jih v naravnem okolju pred tem še nismo mogli ponuditi. Zgodbo Bleda kot poročne lokacije želimo razširiti tako na področju uradnih kot simboličnih poročnih obredov. 

V trendu so tudi zaroke in obnove zaobljub. Pred enim letom sem razvila še eno storitev, ki je novost tako na slovenskem kot na svetovnem trgu. Za kaj pravzaprav gre? Ljudje se seveda poleg tega, da se poročamo, tudi razhajamo. Tako sem enkrat na sprehodu s psom razmišljala, da se obredi prirejajo skoraj za vse take in drugačne prelomnice, medtem ko se v primeru razhodov ne. Ljudje, ki se ločijo, pogosto ostanejo čustveno vpeti v prejšnji odnos. Ideja razporoke je, da partnerja, ki gresta narazen, to na nek način obeležita. Predstavljajte si, da zmoreta dva, ki sta se uradno razšla in sprejela nek dogovor glede premoženja in skrbi za skupne otroke, toliko modrosti in zrelosti, da gresta skozi ta obred. Na njem se zahvalita drug drugemu za vse, kar sta si dala, in pustita, da se njune poti razidejo – to je ideja razporok. Gre za precej novo zadevo. Nekaj takih obredov smo že izpeljali in bilo je res lepo. Sporočilo takih obredov je, da se odnos sicer konča, ljubezen pa teče naprej - po drugi strugi. To je zelo močen dogodek tako za par, ki se razide, kot za njune bližnje.

Gre pa lahko skozi ta obred tudi posameznik sam, če njegov bivši partner v to ne privoli. Tudi sam zase lahko reče: »Jaz grem naprej.« Pri razhodih je velikokrat problem prav v tem, da sami sebi ne dovolimo, da bi naredili korak naprej. Razlog je lahko v tem, da je posameznik jezen na bivšega partnerja ali pa razhod dojema kot osebni neuspeh. Tak dogodek je primeren tudi za ljudi, ki jim je umrl zakonec, pa ni bilo priložnosti za slovo. 

Opažate, da je prišlo v zadnjem času v primerjavi s stanjem pred epidemijo do kakšnih sprememb, kar se tiče številčnosti porok in želja para, kako naj bi ta potekala?

Tudi v času po epidemiji je veliko porok. Morda še več kot prej ali pa je vsaj po mojih storitvah več povpraševanja. Zdi se mi, da pari čedalje bolj težijo k temu, da bi bil ta dan čim bolj po njihovi meri. Drznejo si poiskati lokacijo, ki jim je všeč, povabiti ljudi, ki si jih želijo imeti na obredu, in res oblikovati dan skladno s svojimi željami, neodvisno od pričakovanj drugih. V poroko dasta več sebe, zato je lahko ta še bolj doživeta. 

Zakon je dober in trden ne le zato, ker vanj vstopita dva, ki sta se zaljubila, ampak predvsem zato, ker se jima zdi vsak dan znova vredno delati na tem odnosu. 

Morda še kakšna misel za konec?

Včeraj sem praznovala 21-letnico svoje poroke. Zdi se mi, da v poroko bodisi verjameš ali pa ne. Velikokrat povem, da se ljudje ne moremo odločiti, kdaj se bomo zaljubili in v koga, odločimo pa se, ali se bomo z nekom poročili. Nato se z vsakim dnem zakona tudi znova odločimo, ali bomo v njem ostali. To se mi zdi, da je najpomembnejše sporočilo poroke. Zakon je dober in trden ne le zato, ker vanj vstopita dva, ki sta se zaljubila, ampak predvsem zato, ker se jima zdi vsak dan znova vredno delati na tem odnosu.