Poveličevanje določenega načina prehranjevanja lahko povzroči ne samo zdravstvene težave, temveč tudi izolacijo, meni strokovnjak za divje rastline. Sicer sam še vedno rad preizkuša vse, kar nam ponuja narava, a danes meni, da je ključ energičnega počutja vsakodnevno gibanje in ne hrana, ki jo zaužije, čeprav prizna, da je včasih poveličeval njen pomen. 

Hrani se intenzivno posvečate že 15 let?

Ne, 42. (smeh) 

V našem podnebnem pasu samo presna hrana ni primerna, ker je preveč radikalna. Treba je jesti veliko ekološko pridelane, a še zdaleč ni edina pomembna. Navadno gre zgolj za preizkušanje samega sebe oziroma moči ega. 

Kaj vse ste že preizkusili?

Vse in tudi v povečanih količinah. Najbolj radikalna izkušnja je bilo presno prehranjevanje, s to napako, da sem jedel preveč sadja in premalo zelenjave. Odneslo me je proti nebu in prehransko sem padel v prevelik minus. Morda komu ustreza tako prehranjevanje, vendar je treba biti previden. Glavna napaka je, da se vsak prehitro zažene v sadje, ker ga je tako fino jesti. Zelenjavo pa je treba žvečiti, začiniti. Na začetku smo še vsi tako pravoverni in vsak, ki se odloči za to, se trudi, da bi bila zelenjava čim manj začinjena, tudi brez soli, a takšno se težje jé. Poleg tega je določena bolj prebavljiva, hranljiva in jo telo bolje izkoristi, če je kuhana. Seveda pa je vse treba preskusiti na lastni koži. V našem podnebnem pasu samo presna hrana ni primerna, ker je preveč radikalna. Treba je jesti veliko ekološko pridelane, a še zdaleč ni edina pomembna. Navadno gre zgolj za preizkušanje samega sebe oziroma moči ega. 

Rekli ste, da vas je pri sadju odneslo. Kako?

Sadje je krasno, a le kratko obdobje za prečiščenje telesa, denimo en dan v tednu. Vsakdo skorajda brez izjeme se začne zelo dobro počutiti, ko se začne prehranjevati z njim. A če nekdo predolgo vztraja v skrajnosti, se zgodi ravno nasprotno. Zato je treba jesti tudi več zelenjave, oreškov, olja, potrebujemo tudi sol. Odneslo me je pa zato, ker je počutje ob stalnem prehranjevanju s sadjem takšno, kot da bi pil kavo ali čaj. Silno veliko energije imaš. Zdi se, da druge težave odpadejo, ker se ukvarjamo samo s hrano. Potem pa se vzorec ponovi in še s hrano nastanejo težave. 

Pri prehrani še zdaleč ne veljajo klasični pogledi: toliko tega, toliko onega, pa smo zdravi ali bolni. Pravzaprav ne jem dosti drugače kot nekdaj, a zagotovo z drugačnim zavedanjem. Z veseljem jem kruh in pecivo, a tudi koprive in čemaž. 

Zakaj ste se začeli tako intenzivno ukvarjati z njo?

Najbrž sem precej »firbčen«. Vedno me zanima kaj takega, kar ni v navadi. Imam že toliko izkušenj, da lahko poskusim najrazličnejše stvari, običajno uspešno. Glavni premik je bila knjiga o užitnih divjih rastlinah z recepti, ki mi je nekoč prišla v roke. To je bila resna hrana in ne zgolj preživetje. Začel sem preizkušati in pripravljati, odlično je bilo in na osnovi tega sem pozneje celo sam napisal knjigo, ki je bila vzgib za ugotovitev, da pri prehrani še zdaleč ne veljajo klasični pogledi: toliko tega, toliko onega, pa smo zdravi ali bolni. Pravzaprav ne jem dosti drugače kot nekdaj, a zagotovo z drugačnim zavedanjem. Z veseljem jem kruh in pecivo, a tudi koprive in čemaž. (smeh) 


Kako bi opisali trenutne prehranjevalne navade?

So precej sladke, jem zavitke in štruklje. Pijem veliko zelenega čaja in uživam mnogo sirotke, zelenjave. Zdaj, ko bo vedno več divje zelenjave, bodo štruklji odpadli, na vrsto bodo prišle koprive. Vem, da bom za zajtrk jedel namočeno čičerko in riž. Nato sir in spet zelenjavo.

Kaj pravijo zdravniki o vaši prehrani?

O tem se nismo veliko pogovarjali, le da sem iz radovednosti sam kdaj kaj vprašal. Ko sem še jedel presno hrano, sem ugotovil, da sem bil mineralno šibkeje preskrbljen. Vemo pa tudi, da industrijsko pridelano sadje precej pripomore k deficitu rudnin. Zaradi sadno-zelenjavne prehrane sem imel premalo holesterola. Dejstvo pa je, da je dobra osnova, če prevladuje zelenjava, saj se izognemo klasičnim civilizacijskim težavam z zdravjem. 

Kakšni so odzivi vašega telesa na različno prehranjevanje?

Če se zjutraj najem štrukljev, moram nato spiti čaj, da se lahko spravim k pisanju, sicer bi šel lahko kar ležat. Vsako jutro navadno hodim in vmes pojem še kakšne jabolčne krhlje, nato spijem čaj ali pojem kaj divjega. Tak obrok, ki je lahko obilnejši, me niti najmanj ne obteži, temveč mi da polet. Vsaka hrana je psihoaktivna in vpliva na naše razpoloženje, umsko dejavnost. Znano je, da škrobna živila pomirjajo, v večjih količinah pa nas kar malo potisnejo dol. Zelenjava deluje poživljajoče in razvedrilno, da nam energijo. Če je telo na splošno dobro preskrbljeno s hranili, bo odlično delovalo v pretežno zelenjavni prehrani. Preveč poudarka dajemo mesu in maščobam. Hkrati se je uveljavilo zmotno prepričanje, da manj mesa in maščob pomeni tudi zdravo prehrano. Kadar veliko pokurim, hodim ves dan, porabim dvakrat več kalorij, nalašč pojem kaj, kar ne velja za posebno zdravo, a me potem nese naprej. V bolj sedečem slogu življenju pa moramo zelo paziti, ker hitro pojemo preveč. 

Zase lahko rečem, da imam veliko energije, a k temu bolj pripomore redno gibanje kot prehrana. Najpomembnejši del prehranjevanja je gibanje. 

Ste pogosto bolni?

Morda imam ponavljajoče se prehlade. Glivično okužbo sinusov sem si med drugim pridelal s preveč sadne prehrane, deloma pa sta mi pomagali operacija in mlečnokislinsko fermentirana sirotka.

Kakšno je vaše zdravstveno stanje v primerjavi s sosedovim, ki jé mastne zrezke in krompir?

Zase lahko rečem, da imam veliko energije, a k temu bolj pripomore redno gibanje kot prehrana. Najpomembnejši del prehranjevanja je gibanje. 


Jo vsako jutro mahnete na Šmarno goro?

To sem počel včasih. Zdaj grem vsako jutro v gozd za hišo ali na rob Polhograjskega hribovja na Jetrbenk, na Katarino. Hodim dve, tri ure na dan. To je postalo že privzeto.

Hrana lahko postane obsedenost. Kako vas je sprejemala žena, ko ste bili v najbolj drastičnem obdobju presnega prehranjevanja?

Ah, takrat je še njo potegnilo v to. Dvakrat smo morali kar na Tajsko, na toplo, na sadje. Spomnim se, ko smo že toliko dni jedli papaje in mange, da sem nekega dne vprašal, kaj bomo jedli danes, in starejši sin si je zaželel nekaj kuhanega. Ženo je minilo prej kot mene. Pravzaprav bolj zdravo jé kot jaz in njena hrana temelji na zelenjavi in oreških. Mislim pa, da bom pojedel še kakšno klobaso, potem pa bo prišlo na vrsto več zelenjave.

Ste šli kdaj komu na živce s svojo »obsedenostjo« z zdravo hrano?

Morda na začetku, ko sem bil entuziastičen in sem se važil pred ženo, češ, koliko energije imam, in bral vsemogoče knjige. Včasih mi je kar rekla, naj že neham. Menim, da je to precej klasičen vzorec. 

Smo ljudje lovci?

Ljudje smo medvedi. Tradicionalne kulture jedo tisto, kar uspeva v njihovem okolju. Eskimi uživajo ribe, meso, maščobo. Bolj ko se približujemo tropskim krajem, manj mesa pojemo, ker je tudi narava radodarnejša. Bolj ko gremo na sever ali jug od ekvatorja, več je mesne prehrane. Gre za antropološki vzorec. Zdaj je brezmesna, vegetarijanska hrana možnost in privilegij. Včasih so jedli pretežno rastlinsko, ker je bila mesna težko dosegljiva, vsaj v Evropi, in je bila privilegij bogatejših slojev. V raznih pomanjkanjih in ekstremnejših razmerah je bila mesno-maščobna prehrana temeljna. Zdaj je stvar osebne odločitve. Ni težko biti vegetarijanec, biti vegan je morda nekoliko težje, a se vseeno da. Blizu sta mi tradicionalna kitajska medicina in ajurveda, ki sta sorodno razdelana sistema. Ne moreš splošno reči, kaj je dobro za vse. Ajurveda se opredeljuje po treh osnovnih tipih z mogočimi kombinacijami. Ne gre za to, da ima čisto vsak človek poseben režim prehrane, ampak bolj za to, da obstajajo določeni tipi ljudi s sorodnimi režimi. 

Debelost je znak podhranjenosti, ker jemo preveč kaloričnih živil in premalo ključnih sestavin, predvsem rudnin. Spremeniti je treba torej vzorec, ne pa prehrane. 

Če se hočeš prehranjevati z zdravim sadjem in zelenjavo, lahko že hipoma izločiš vsa večja trgovinska središča. Kako iskati zdravo hrano? Mora res vsak migrirati na ekološke kmetije?

Vsekakor se je treba več gibati. (smeh) Hoditi, teči … Obiski ekoloških kmetij pa glede naš slog življenja niso čisto stvarni. Morda ga je treba spremeniti. Kdor ima vrt, lahko marsikaj pridela. Nekaj hrane, ki se dlje ohrani, lahko imamo v kleti. Druge, sprotne stvari kupujemo v trgovinah, na tržnicah. Ni tako težko. Je pa vedno dobro osebno poznati drevo, ki rodi jabolko.

Kaj vam pomeni hrana?

Prijetnost in užitek, način, kako dobimo del energije ter del dneva preživimo v družbi. 


Menite, da bi jo lahko tako dobro spoznali ob klasičnem osemurnem delovniku?

Hrana vedno zahteva svoj čas. Kogar zanima, bo zmeraj lahko raziskoval. Najbolj neposredne učinke se da izkusiti na sebi, ob uvedbi drugačne prehrane, kakšnega dobrega živila, izločitvi česa. Bolj kot urnik dneva je pomembna pozornost, zavedanje, kaj se dogaja s telesom, kaj počnemo s sabo.

Po svetu se pojavljajo najrazličnejše diete …

… ah, to je vse skupaj brezveze.

Na kaj naj bomo pozorni, ko se jih lotevamo?

Po svoje je enostavno in hkrati težko. Enostavno je zato, ker se je najbolje ne lotiti nobene diete ter vreči tehtnico skozi okno in začeti hoditi. Za to pa je potrebna velika sprememba. Lažje se je prilagajati z nekajtedensko dieto, ampak po tistem bo vzorec verjetno postal isti kot prej. Debelost je znak podhranjenosti, ker jemo preveč kaloričnih živil in premalo ključnih sestavin, predvsem rudnin. Spremeniti je treba torej vzorec, ne pa prehrane. 

Ste bili kdaj suženj hrane?

Mislim, da sem še vedno. Kar naprej jem! (smeh) A dejansko sem bil v obdobju, ko sem bil z njo pravzaprav obseden. Pet do šest ur na dan sem zapravil samo za to, kar sicer je ekstrem, kot tudi to, da prideš ob petih, šestih domov ter nekaj na hitro zmečeš vase. Med skrajnostma je treba uloviti ravnotežje.

Bi lahko prijateljevali s človekom, ki se baše z mastnim hamburgerjem?

Upam, da ne ocenjujem več ljudi glede na to, kar jedo. Sem pa nekdaj opazoval druge in ugotavljal, kaj jedo. Zdaj to ni več pomembno. Je pa morda res, da se določene osebnostne značilnosti kažejo v prehranjevalnih vzorcih, ki pa so dejansko še najmanj pomembni. Vsak človek ima mnogo različnih kvalitet. Res pa je, da še nikoli nisem jedel v McDonaldsu in tudi ne bom. Lahko pa grem tja in se pogovarjam, ko drugi jedo. 

Če otroci glede hrane sledijo staršem, so vedno močno indoktrinirani. Izločiti otroka pomeni postaviti ga na otok, na katerem je na tem svetu nemogoče živeti. Na račun zdravja je nevarno ustvarjati pregrade okoli sebe. 

Vaša sinova odraščata z velikim zavedanjem glede hrane. Se v tem razlikujeta od vrstnikov?

Če otroci glede hrane sledijo staršem, so vedno močno indoktrinirani. V šoli je malica, so vrstniki, rojstnodnevne zabave, obiski … Izločiti otroka pomeni postaviti ga na otok, na katerem je na tem svetu nemogoče živeti. Na račun zdravja je nevarno ustvarjati pregrade okoli sebe. Prednost je morda ta, da se sinova ne bojita preskusiti kakšne čudne reči. Bilo je obdobje, ko sem vsak dan kuhal riž z azijskimi začimbami. Enkrat sem uporabil kurkumo, in bil je rumen. Sinova sta mi govorila: Ah, spet ta tvoj rumeni riž. Naša labradorka zmeraj vse poje, ker vedno preveč skuham. Nekoč pa sem se blamiral, ker ni mogla pojesti tistega riža. Smejala sta se mi, češ, še pes ga ne poje. (smeh)

Je hrana zdravilo ali mašilo?

Oboje, a od naše pameti je odvisno, v katero smer se obrne. Potenciale ima vse. Idealno razmerje je tisto, ko nam je zanjo popolnoma vseeno, a jo z užitkom in radi jemo.