Nekoč je bil le eden v množici mladih računalniških programerjev. Vse dokler ni tvegal ter s privarčevanim finančnim vložkom v vrednosti tisoč evrov s kolegom Nejcem Kodričem ustanovil eno največjih svetovnih borz Bitstamp za trgovanje z virtualno valuto Bitcoin ter tako postal najuspešnejši Slovenec v svetu kriptovalut. Zanimanje javnosti je posebej vzbudil z nakupom legendarnega, a propadajočega hotela Zlatorog v Bohinju, katerega so v njegovem otroštvu obiskovali z družino in mu zdaj namerava vrniti nekdanji blišč.

V televizijski oddaji Od blizu je v intervjuju, ki ga je vodila Delova novinarka Vesna Milek ovrgel splošno prepričanje, da ogromno denarja človeka ustavi v osebnostni rasti, saj sam ni obogatel čez noč in je rasel skupaj s svojimi finančnimi uspehi. Ostaja trdno na tleh in s sijem v očeh pravi, da ga lahko najbolj srčno razveselijo malenkosti, ki nekaj pomenijo. Hkrati umirjeno dodaja, da se nikoli ne splača sekirati zaradi neuspehov v službi. Ne predstavlja si več, da bi bil redno zaposlen, saj mu največ pomeni projektno delo, ki ga ustvarja in usmerja sam, je povedal novinarki Tednika Janji Koren in ji razkril, da družine in otrok ne načrtuje, ker nima te želje: »Svet je danes drugačen in je povsem normalno, če ljudje nimamo družin«.

Damian, zakaj si ne želite imeti svoje družine?

Trenutno to ni združljivo z mojim življenjskim slogom. Če kdaj bo, bom mogoče razmišljal drugače.

Rušite prepričanje mnogih, da je naložba v nepremičnine najboljša izbira, če želiš ustvarjati dobiček. Lahko razložite, zakaj? Ali obstaja še kaj, poleg izbranih delnic, v kar se splača vlagati brez prevelikega tveganja?

Nepremičnine, predvsem govorim o nakupih stanovanj za namene oddajanja, v katere so Slovenci tako zaljubljeni, največkrat ne prinašajo ničesar. Zakaj? Ker ne upoštevajo vseh stroškov, ki nastajajo z lastništvom nepremičnine. Enostavno delijo prejeto najemnino z vrednostjo nepremičnine, ki so jo plačali in to je njihov donos. Napaka. Od najemnine je treba odšteti še vse davke, provizije, notarje, zavarovanja, amortizacijo – da, nepremičnina z leti realno izgublja vrednost ­ stroške vzdrževanja, škodo, ki jo povzroči najemnik, odvetniške stroške, ko ga ne boste mogli izseliti iz stanovanja in ne nazadnje čas, ki ga morate vlagati v to dejavnost. Poleg tega je nepremičnina izjemno nelikvidna naložba. Na koncu, ko potegnete črto pod vsem naštetim, je vprašanje, če sploh delate kakšen donos.

Ko se danes vračam v Slovenijo, imam vedno znova občutek, kot da sem stopil v časovni stroj. Prazne ulice, v nedeljo skoraj ne moreš kupiti hrane v trgovini, na televiziji politiki, ki preganjajo fašiste in komuniste, v javnosti pa glavna razprava o tem, ali je bilo včasih bolje kot danes.   

Ne skrivate, da imate radi metalno glasbo – ne dolgo nazaj ste imeli v skladu s tem tudi daljše lase, ki so vam prav tako pristajali – in odkar ste obogateli, ni nič drugače. S tem ste porušili še en predsodek, ki je žal še vedno prisoten, namreč, da so metalci »luzerji«, seveda z izjemo bendov, ki so silno obogateli, kot je Metallica. Kaj vam pomeni tovrstna glasba, katere zvrsti so vam najbliže, morda tudi zaradi vsebine besedil ali zgolj melodike, določene energije?

Ne vem, od kod vam ta predsodek. Moje izkušnje so ravno obratne. Več uspešnih, bogatih ljudi, ki jih poznam, ima raje glasbo z neko globino, kamor lahko uvrščamo tudi podzvrsti rocka, medtem ko je instant elektronska glasba rezervirana za množice.



Živite na Malti. Zakaj prav tam? Ali so krivi visoki davki v Sloveniji, ki niso v skladu s siceršnjimi povprečnimi dohodki ali morda pregovorna zavist in škodoželjnost Slovencev – se vam zdi, da ta značajska lastnost našega naroda drži ali je izmišljena oziroma gre za pretiravanje?

Pred dvema letoma, ko sem se odločil za selitev, je imela Malta največ plusov. Bližina centralni Evropi, uradni jezik angleščina – ­­tukaj padejo vse ostale EU destinacije ­ prijaznost države do podjetništva in uspešnih ljudi ter ne nazadnje ugodna klima. Seveda so tudi davki pomemben dejavnik. Slovenija je del EU in vsak se ima pravico seliti tja, kjer zase vidi najboljšo kakovost življenja za primerno ceno, torej davke. Ko se danes vračam v Slovenijo, imam vedno znova občutek, kot da sem stopil v časovni stroj. Prazne ulice, v nedeljo skoraj ne moreš kupiti hrane v trgovini, na televiziji politiki, ki preganjajo fašiste in komuniste, v javnosti pa glavna razprava o tem, ali je bilo včasih bolje kot danes. Pregovorne slovenske zavisti nisem nikoli zaznal, vendar je res, da sem bil vedno v kontaktu s precej ozkim krogom ljudi. Tisti, ki bi padli v to kategorijo zavistnih, niso nikoli prišli v ta krog.

Glede prodajaln  skoraj vsi naši večji in tudi manjši nakupovalni centri so ob nedeljah načeloma odprti do treh popoldan. So na Malti trgovine odprte do večera?

Ob nedeljah spim do 15. ure (Nasmeh.) Na Malti so velike trgovine večinoma odprte do 21.00 ali 22.00, manjše pa tudi do jutranjih ur.