Primarij Janez Poles več kot štiri desetletja dela s pacienti, je specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine. Je tudi nekdanji večletni direktor Bolnišnice Topolšica, zadnjih 30 let se intenzivno ukvarja z rehabilitacijo srčnih bolnikov, sodeloval je v številnih raziskavah, napisal je tudi knjigo. Je mož, oče in dedek. Je aktiven, optimističen in, kot pravi, vedno s srcem in kančkom hudomušnosti v odnosu do svojih pacientov. Jih spodbuja, bodri, da ne glede na starost ostajajo aktivni in zato vitalni. »Včasih imam paciente, tudi 90-letnike, ki mi v ambulanti najprej želijo pokazati, kaj vse zmorejo – predklon, stanje na eni nogi …« Že majhen korak lahko vodi na pravo pot do spremembe.

V zanimivem pogovoru nam bo razkril, kako se spoprijeti s kronično boleznijo in kako pomembno je, da vse življenje skrbimo za svoje telo. Opisal nam je tudi svojo zgodbo, ko je pred leti doživel srčni infarkt in tako za nekaj dni občutil breme in strah, ki ga doživljajo njegovi pacienti.


Primarij Janez Poles se zadnjih 30 let intenzivno ukvarja z rehabilitacijo srčnih bolnikov

Srčno-žilne bolezni so najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata možganska kap in srčni infarkt. Zadnje vsak dan v povprečju doleti 13 Slovencev. Dobra petina jih umre.

Čeprav so statistično najbolj ogroženi starejši moški, se ta meja z leti žal spušča tudi k mlajši populaciji, ugotavlja naš sogovornik primarij Janez Poles.

»Ljudje tudi v srednjem obdobju zbolevajo za povišanim krvnim tlakom, imajo že zgodnji razvoj ateroskleroze, so dedno obremenjeni in imajo cel kup drugih dejavnikov tveganja, ki so razlog za zgodnji razvoj ateroskleroze in posledično tudi žilnih bolezni, ki se kažejo s simptomatiko prizadetih koronarnih, možganskih arterij in tudi perifernih v okončinah.» Ta skupina pacientov je danes veliko bolj heterogena in velika, dodaja, nekako od 35. leta naprej. Zgodi se tudi, da možgansko kap doživijo celo dvajsetletniki.

Zdrav življenjski slog in pozitivna naravnanost – to je prava preventiva


Širši spekter obolelih je posledica več različnih dejavnikov, ki so povezani predvsem s sodobnim načinom življenja. »Dinamika življenja je postala bistveno drugačna kot pred desetletji. Stres je pogost. Ljudje si enostavno ne vzamejo časa, da bi se antistresogeno opremili, da bi se sprostili in pravzaprav lahko iskali optimizem. Ampak padejo v neko spiralo depresije, nesposobnosti in na koncu končajo v vrtincu srčno-žilnih bolezni,« pojasnjuje svoje videnje problematike obolevanj dr. Poles.

Bodimo aktivni in optimistični.

Ne samo stres, pomembno vlogo igrajo tudi slabe življenjske navade, kot so slabo prehranjevanje, ki temelji na hitrih in nezdravih obrokih, ter pomanjkanje redne vadbe. »Potem so tukaj še ambicije. Vsi bi kar nekaj počeli, vsi bi bili prvi. To je ta tekmovalnost, ki ni dobra.«

Vzroki so večplastni tudi zaradi spremenjenih družinskih navad. Če je bila včasih navada, da je razširjena družina živela bodisi pod isto streho ali na istem dvorišču, smo danes priča večji odtujenosti. Starejši so pogosto prepuščeni samim sebi, zelo hitro pristanejo v domu. »Kar je po eni strani rešitev, po drugi pa huda stresna obremenitev,« doda Poles in nam tako oriše stanje v družbi, ki se zelo razlikuje od tistega, v katerem so živeli še naši stari starši.


Zdrav življenjski slog velja za vse: kot preventiva in tudi kot uspešno orodje v boju, ko dobimo diagnozo katere od srčno-žilnih bolezni.


Pravočasno ukrepanje in zaupanje v zdravnika


Največja težava pa je še vedno v nas samih, saj se prepozno zavedamo resnosti zdravstvenega stanja, prehitro zamahnemo z roko, češ, saj meni pa ne bo nič, nadaljujemo slabe navade, in to v enakem tempu, kot ga lovimo že vse življenje.

»Ne zavedamo se, da imamo samo eno zdravje in da bi morali težave začeti reševati takrat, ko se pojavijo, in ne takrat, ko so že v polnem razmahu,« pri tem izpostavi predvsem bolnike s povišanim krvnim tlakom. »Zdravljen je samo v tretjini ugotovljenih primerov in od teh je samo tretjina uspešna. Smo čisto neučinkoviti.« Razlog za takšno bolečo neuspešnost je predvsem ta, pojasnjuje dr. Poles, da imamo kljub uvedbi digitalizacije vse manj časa za bolnika. »Tudi ta korona je naredila na žalost odmik od bolnika in ne približek k njemu.«

Druga težava pa se skriva v pogostem zavračanju predpisanih zdravil. »Dokler se pogovarjamo o bolezni in preventivi, je stvar razumljiva, ko se pogovarjamo o zdravilih, je malo več težav, ker se v zadnjem času pojavljajo pomisleki glede stranskih učinkov, in to samo pri zdravilih.« Kar je zelo škodljivo, zlasti glede na to, pojasnjuje, da po drugi strani množično kupujemo različna prehranska dopolnila, ki jih po možnosti predlaga kakšen influencer, ne da bi sploh preverili njihovo vsebino.

Streznitev pogosto pride prepozno


Ljudje smo navajeni, da odreagiramo takrat, ko je škoda že nastala, ne upoštevamo opozorilnih znakov in prav s težavo sprejmejo navodila, ki bi nam pomagala, da bi svoje telo ohranjali vitalno.

Preverite, kako tvegano živite.



Primarij Janez Poles je ves čas v pogonu.

Ko je košnja sprožila najhuje: srčni infakrt


Po štirih desetletjih uspešnega dela s pacienti pa se je tudi sam znašel v vlogi srčnega bolnika. Nenadoma in brez opozorila. »Če danes gledam, je vsa ta stvar kar malo groteskna,« svojo izkušnjo v prvem stavku razloži primarij Poles. »Živiš v nekem prostoru, ukvarjaš se z interno medicino, specialnost je kardiologija, pa te doleti prav bolezen srca.« Omeni slabo družinsko genetiko, saj sta oba starša doživela možgansko kap, ki pa ga nikoli ni obremenjevala. Od nekdaj živi zdravo in zelo aktivno. Vendar se je zgodilo.

Na prosti dan, v soboto pred petimi leti. Odpravil se je na vikend, kjer se je lotil košnje. Ker je bila trava zelo visoka, se je je lotil na klasičen način. »Vzel sem v roke koso in začel intenzivno mlatiti to travo, užival sem v spominih, potem pa je prišla tista zoprna zadeva, ni bilo prave bolečine, ni bila simptomatika, ki bi v tistem trenutku govorila za infarkt. Samo pobralo mi je moči, občutil sem nenavadno slabost in nemoč. Zraven sem začutil še bolečino v križu in sem vse prepisal temu.«

Vrnil se je v hišo, še malo pospravljal in imel občutek, da se je stanje umirilo. Zato je v roke vzel še rotacijsko kosilnico, vendar se je moral kmalu ustaviti, saj se je spet počutil slabo. Po klepetu s sosedom se je spet počutil bolje, sedel v avto in se odpravil v dolino. »Po približno dveh kilometrih vožnje mi je postalo tako slabo, da sem šel ven iz avta. V tem trenutku mi je kapnilo, da to ni križ, da to ni muskulatura prsnega koša,« takrat je prvič zares posumil na srčni infarkt. Žena ga je zapeljala do zdravstvenega doma v Velenju, kjer je povišana vrednost encimov že napovedala tisto, kar je slutil. Od tam so ga z rešilcem odpeljali v Celje, kjer ga je pregledal kolega zdravnik še iz študentskih časov. Ultrazvok je pokazal, da se nekaj dogaja na spodnji steni.

Sledila je premestitev v Maribor: »Zvečer sem se znašel na mizi in potem je sledil drugi šok. Kolega Vokač mi je delal koronarografijo, in ko mi je vstavil kateter, je rekel: 'Janez, ti si pa moral imeti že nekaj infarktov, ker je leva koronarka kronično zaprta.'«

»Konec dobro, vse dobro. Vstavili so mi dva stenta in moje prvo vprašanje je bilo: Kaj pa zdaj? Koliko moram jaz poganjati svoje srce?«

Aktivno uživanje na Dolomitih

Dr. Poles je hitro napredoval, trmasto, optimistično in odločno. »Danes živim presenetljivo dobro. Veliko hodim, kolesarim, sem tudi vaditelj oziroma prostovoljec centra za tretje življenjsko obdobje in člane učim nordijsko hojo,« in čeprav je že izpolnil pogoje za upokojitev, ostaja aktiven in nekaj dni v tednu še vedno dela v kardiološki ambulanti in s svojim optimizmom in včasih humorjem spodbuja svoje paciente.

»Odlično mi je, nič mi ne manjka. Seveda pa je v ozadju vedno neka bojazen, kdaj se bo zadeva ponovila. Tako kot tudi smrt, smrt je prisotna, ampak dokler te malo ne oblizne, kot pravijo, nekaj resnega, se odmikaš in misliš, da boš živel večno. Človek začne potem bolj kakovostno živeti, morda bolj ciljano izbiraš stvari, ki jih boš počel, iščeš stvari, ki te zadovoljujejo, polniš se namenoma in s čisto pozitivnimi informacijami in pozitivnimi spomini.«

Pomembno je, da vsak izmed nas zna prepoznati srčni infarkt

Kako prepoznate infarkt


Tipičen znak srčnega infarkta je ostra, žgoča bolečina v prsih. Te ne morete ublažiti, tudi če spremenite svoj položaj, pritiskate na boleči del telesa ali poskusite uravnati svoje dihanje. Razširi se lahko tudi na druge dele telesa, na levi strani v roko in ramo, pa tudi v vrat ali trebuh.

Pogosto prsno bolečino, ki se praviloma pojavi pri veliki večini infarktov, spremljajo tudi drugi znaki. Lahko vam postane slabo, začutite bolečine v čeljustih, postanete omedlevični. Občutite lahko neobičajno močno utrujenost, nekateri se srečajo tudi s prebavnimi motnjami. Vse to so znaki, da se dogaja nekaj nevarnega in da je treba ukrepati.

Ne čakajte, odzovite se takoj


Ne glede na to, kje in kdaj občutite simptome ali jih opazite pri drugi osebi, pokličite na številko 112 in povejte, da potrebujete nujno zdravstveno pomoč. Pri tem bo koristila vsaka podrobnost o lokaciji, bolečinah oziroma znakih in trenutnem stanju.


»Kot bolnik sem se počutil samo v tistem trenutku, ko sem bil v bolnišnici. Od tu naprej sem pa Janez Poles s soprogo, sinovoma, snahama, vnukinjami, še vedno z mamo. Družina me polni in bogati. Imam jo neizmerno rad. Rad imam tudi svoje delo in bolnike, ob katerih rastem in lahko uresničujem poslanstvo zdravnika.«


Kako sprejeti bolezen in optimistično zreti v prihodnost


»Predvsem moramo biti aktivni in se ne prepustiti lenobi. Delati stvari, ki jih imamo radi, predvsem uživati v delu. Če smo si zadali stvar, ki je slaba, jo dajmo takoj zamenjat. To ne bo nikamor pripeljalo, če vztrajamo. Druga stvar je optimizem – moramo ga iskati v sebi in ga graditi. Le to je tisto, kar nas v kriznih situacijah lahko izvleče, da ne tonemo v depresijo. Izbirajmo zdrava živila, bodimo vedno nekoliko lačni, ne se do sitega najesti. Noč naj bo s praznim želodčkom. Ne počnimo stvari, ki nas ogrožajo – ne popivajmo, ne kadimo, ne predajajmo se drogam. Bodimo redno telesno aktivni. Vseživljenjsko rehabilitacijo lahko realiziramo v koronarnem društvu. Poskušajmo ohranjati pristne kontakte v družini in s prijatelji, kajti človek je socialno bitje. In predvsem, ko pride bolezen, jo sprejmimo kot svojo, in bolj ko jo bomo poznali, lažje jo bomo obvladali. Skušajmo najti pot, na kateri bomo partnerji v zdravljenju bolezni in morda bomo v zdravniku in drugih zdravstvenim delavcih našli tudi prijatelje.«


Srčni infarkt: se lahko zgodi tudi meni?


Bolezni srca in ožilja sodijo med zelo pogoste hude bolezni, s katerimi se srečujemo. Leta 2019 smo srčno-žilnim obolenjem pripisali 38 % vseh smrti, srčni infarkt, ki velja za najpogostejšega med njimi, pa letno doživi okoli 5000 ljudi, pojasnjuje kardiolog Marko Gričar, dr. med., spec. kardiologije, spec. interne medicine, iz Zdravstvenega centra Lorena.

Kdo vse je zares ogrožen? Na katere znake je dobro biti pozoren? Kaj storiti, da bi zmanjšali svojo ogroženost? In kaj narediti, da nam bo lažje, če se nam ali našim bližnjim vseeno zgodi kaj takega?

Pridružite se nam na webinarju in poglobite svoje znanje o srčnem infarktu. Nove informacije vam bodo pomagale, da boste hitreje prepoznali simptome bolezni ter bolje razumeli potek zdravljenja in način življenja po srčnem infarktu.

Webinar bo v torek, 11. 5. 2021, ob 18. uri, trajal bo eno uro.

Svoje poglede in izkušnje bosta z voditeljico Ksenijo Horvat delila:


prof. dr. Marko Noč (predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino v UKC Ljubljana, mednarodna avtoriteta na področju kardiologije),

prim. Janez Poles, dr. med. (spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, predsednik Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije).

Kot posebna gosta se bosta pridružila:

Mitja Skarlovnik in Damijan Perne, dr. med., specialist psihiater in igralec.

Dogodek bomo za udeležence prenašali v živo iz Triglav Laba.

Nimate časa v terminu? Vseeno se prijavite in po elektronski pošti vam bomo poslali povezavo do posnetka pogovora.

Prijavite se lahko TUKAJ.




Naročnik oglasnega sporočila je Zavarovalnica Triglav d.d.