Družina je dolga leta imela psa. S kosmatim družinskim članom se je Boštjan Romih pojavljal tudi v medijih, a zadnje čase se ne. Pasjega prijatelja ni več, so pa pri hiši muce.

Boštjan z ženo Laro in mačkom Jackom. Foto: Uroš Hočevar

V družini Boštjana Romiha imajo hišni ljubljenci ne glede na vrsto, rod ali spol nenavadna imena. Žejna?, docela nenavadno ime. Ste že slišali, na primer, da bi se kakšen pes odzval na Tequilla? Portugalskemu vodnemu psu Romihovih je bilo tako ime. In muce. Ena Gin, drugi Tonic in tretji Jack. Kdo ve, ali ne bo kateri Bar ali Bife. Dajanje takšnih imen, ki je pravzaprav postalo že kar tradicionalno, bodo namreč nadaljevali. 

Morda tudi Mleko, Čaj?

Od kod sploh takšna imena in ideje? »Pravzaprav niti ne vem natančno. Zdelo se nam je posrečeno, ker je nekaj drugačnega in nam je bilo všeč,« pravi Boštjan. Nemogoče pa bi bilo reči, da ima kateri od mačkonov ime ali vzdevek, ki bi poosebljal njegov značaj, videz ali navade. Pijejo, če se pošalimo, vsi običajno, in to vodo ali 'špricer' mleka in vode, zato je zanimivo, da nimajo nealkoholnih imen. Kako neki bi v praksi zvenelo denimo Mleko, Sok, Čaj, Cedevita? A kdo ve, nekega dne, ko bo tako imenovanih žejnih imen začelo zmanjkovati ali celo zmanjkalo, se zna poroditi kaj takega. Nenavadne pa so tudi nekatere navade Romihovih ljubljencev. Jack, denimo, je na zunaj klasičen mačkon. Ima pa poseben značaj, ki bi mu rekli pasji. Če k hiši pripelje avto, dvigne ušesa, in če gre za domačega, navdušeno priteče pozdravit tistega, ki je prišel domov. Boštjanovi ženi Lari nemalokrat skoči s tal kar v naročje in mora biti vedno pripravljena na takšen pozdrav. Trenutni mačji par pri hiši, Jack in Tonic, si je razdelil tudi družinske člane.

Boštjan z najdenčkom Jackom. Foto: osebni arhiv

Študentske popotnice

»Najbolj običajen prizor z Jackom je, da leži na mizi med tipkovnico računalnika in Laro, ko dela. Tonic pa je bolj moj. Je veliko bolj zadržan, previden, in ko je ves plašen prišel k hiši, sem bil ves dan z njim, mu dajal jesti in piti, se igral in se seznanjal z njim, zato imava posebno navezo,« pove Boštjan. Z Laro sta imela muce že kot študenta. »Takrat so se morale navaditi na vagabundsko življenje, saj sva jih skoraj vsak vikend vzela kam. Dejansko so bile vse izkušene popotnice,« se spominja Boštjan. Dogajala so se tudi zanimiva naključja. »Ko je Gin izginila, je Lara ob cesti isto noč našla nebogljenega in shiranega mladička enako črne barve. Ostal je pri nas, za kar se zdi, da je še danes hvaležen. V slogu tradicije in zaradi neustrašnega značaja je dobil ime Jack.« Vsi mački so pot do Romihovih našli sami. »Nekaj sva zagotovo izkusila. Muce, ki sva jih nebogljene rešila s ceste, ves čas izkazujejo neverjetno ljubezen in hvaležnost,« poudari.