Prof. dr. Roman Jerala je vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo pri Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Je znanstvenik, ki čuti dolžnost, da se v zdravstveni krizi, kot je epidemija covida-19, izpostavi in pomaga javnosti razumeti tudi vsebine, ki se na prvi pogled zdijo kompleksne.

Evropska agencija za zdravila je izrazila dvome o četrtem cepljenju za širšo populacijo, češ da ponavljajoči se poživitveni odmerki niso prava strategija in da, tako SZO, poživitveni odmerki vsake štiri mesece lahko prinesejo težave z imunskim sistemom. Kako v to sliko sodi priprava novega cepiva za različico omikron?

Poživitveni odmerek je nedvomno koristen, nima pa smisla ponavljati v nedogled. Lahko bi se namreč razvila toleranca in s tem slabša zaščita. Cepivo, ki bo pokrilo omikron, bo zaščitilo proti več različicam, tudi tistim, ki se bodo razvile iz omikrona. Za bolj ogrožene bo smiseln sezonski poživitveni odmerek. 

Načrtno zbolevanje je zelo tvegana strategija, z bistveno večjo nevarnostjo za zdravje kot s pomočjo cepljenja. Okužba prinaša tudi nevarnost dolgega covida. Najbolj varno je zaupati z dokazi podprti medicini, tako kot ji zaupate, če imate srčno popuščanje, in se cepiti. 

Angleške študije, tako minister za zdravje, pričajo o tem, da smo po prvem odmerku pred hujšim potekom zaščiteni 52-odstotno, po drugem 72-, po tretjem pa celo 88-odstotno. Kako ustvarjalci cepiv ugotavljajo zaščitne vrednosti? Videli smo, da so se številni proizvajalci zelo motili o začetnih predvidevanjih, uspešnosti.

Te vrednosti so določene v realnem svetu; torej izračunamo, koliko ljudi je zbolelo med cepljenimi in necepljenimi, pri čemer moramo v statistiki uravnotežiti dejavnike, ki na to vplivajo – torej starost, spol, zdravstveno stanje ... Začetne vrednosti so bile dobljene v kliničnih študijah z izvirno različico virusa. 

Pandemija covida-19 je pokazala na že dlje časa krvavečo rano prevlade kapitala. Na eni strani imamo države, ki »ne vedo, kam bi z odvečnimi odmerki«, po drugi pa denimo Afriko, v kateri, tako vodja SZO Tedros Adhanom Ghebreyesus, »več kot 85 odstotkov ljudi ni prejelo še niti enega odmerka cepiva«. Desetodstotne precepljenosti medtem ni doseglo še 36 držav, 40-odstotne pa 90. Med njimi so številne turistične destinacije. Kaj se dogaja?

Preveč preprosto je za vse kriviti kapital. Cena cepiv je zelo nizka v primerjavi s ceno testiranja, še bolj pa v primerjavi s škodo za družbo. V razvoj cepiv so razvite države vložile milijarde in razumljivo želijo najprej zaščititi svoje prebivalstvo. Bojim se, da je hitrejše izvažanje skepse do cepiv kot cepiv. Zagotovo bi bilo treba zagotoviti cepivo vsaj za najbolj ranljive po vsem svetu, ampak Slovenija se že pomika pod svetovno povprečje. 

Omikron vsebuje številne mutacije, s katerimi se tako spremeni, da ga protitelesa proti prejšnjim različicam ne prepoznajo. Zato lahko okuži tudi prebolevnike in cepljene, s tem da je pri teh imunski sistem pripravljen, da prepreči hujši potek bolezni. 

Kako kot strokovnjak doživljate dvojna merila ukrepov? Recimo nespornost poznonočnega silvestrskega praznovanja v zaprtih prostorih.

Strokovna skupina mora upoštevati veliko dejavnikov, končna odločitev pa je bila politična. Posledice silvestrovanja v zaprtih prostorih so bile hitro vidne. Obenem; potovanja čez praznike v kraje, kjer epidemije ne jemljejo tako resno (pa naj bo to Zanzibar ali Beograd), prispevajo k lažnemu občutku varnosti in seveda dodatnemu pospešku širjenja okužb po vrnitvi domov. 


Čeprav je omikron milejši, za necepljene ni nenevaren. Nekateri so covid-19 preboleli trikrat, drugi še nikoli. Naj torej zadnji »načrtno« iščejo virus, da pripomorejo k splošni imunosti?

Načrtno zbolevanje je zelo tvegana strategija, z bistveno večjo nevarnostjo za zdravje kot s pomočjo cepljenja. Okužba prinaša tudi nevarnost dolgega covida. Najbolj varno je zaupati z dokazi podprti medicini, tako kot ji zaupate, če imate srčno popuščanje, in se cepiti.

V čem je omikron poseben, da nanj ne delujejo do zdaj uveljavljena zdravila za covid-19, in »zahteva« tudi svoje cepivo? Bo to imelo čez nekaj časa podobno vlogo, kot ga ima cepivo proti gripi?

Omikron vsebuje številne mutacije, s katerimi se tako spremeni, da ga protitelesa proti prejšnjim različicam ne prepoznajo. Zato lahko okuži tudi prebolevnike in cepljene, s tem da je pri teh imunski sistem pripravljen, da prepreči hujši potek bolezni. Prilagojeno cepivo bo omogočilo zaščito proti omikronu in njemu podobnim različicam.