Bila je tako ljubosumna na taščo, da se je mož odselil

Lahko si vsi priznamo, da so družinski odnosi, sploh v razširjeni družinski shemi, pogosto zapletena gmota ljubezni, pričakovanj, očitkov, zamer, neizpovedanih želja in potreb, zlorab, čustvenega izsiljevanja in manipulacij. Vsi deležniki v tej šabloni imajo lastno čustveno in osebnostno dinamiko, ki se pogosto izključuje z dinamiko drugega družinskega člana. No, seveda ste tudi številne družine, ki odlično, ljubeče in spoštljivo komunicirate in sodelujete z veliko naklonjenosti in pripadnosti. Danes opisujem drame, ki se dogajajo, ko je v družinski dinamiki tudi kaj pelina, ki se po nepotrebnem razrašča. 

Moževa mama, trn v peti 

Gospod je star malo manj kot pet dekad, žena ima kakšno leto manj. Oba sta zelo uspešna v poslovnih vodah, vsak na svojem področju sta ustvarila hvalevredno kariero. Odrasel sin si prav tako že tlakuje študijsko pot v tujini, tako da sta že dve leti sama v veliki hiši. Gospa pove, da je bil odhod otroka iz družinskega gnezda zanjo zelo boleč in da se nekaj časa sploh ni znašla med praznimi stenami, saj je mož veliko in do pozne ure delal in potoval po tujini, pa se je s praznino spopadala sama. Povesta, da se zelo spoštujeta in da sta vsa leta zakona znala držati skupaj in se podpirati, ko so se občasno naredili temni poslovni ali družinski oblaki. A eden teh oblakov naši gospe še vedno zastira sonce in to je moževa mama. 

On čuti odgovornost do svoje mame, ona pa je ne prenaša. Foto: fizkes/Shutterstock

Mamo se je navadil obiskovati sam

Gospa prizna, da mož ni eden od tipičnih maminih sinčkov, a da jo je mnoga leta motilo, ker je hitro poskočil, ko ga je mama prosila to in ono. Pove, da je še vedno polna energije, njunega sina je pogosto čuvala, ko je bil otrok, skrbi zase, se druži s prijateljicami in ima dober socialni krog. 

Mož z bolečino pove, da nikoli ni mogel razumeti odpora žene do njegove mame in se mu je vedno dozdevalo, da je nekako ljubosumna na čas in pozornost, ki ju je posvečal svoji materi, kar gospa na srečanju tudi prizna. Ni ji bilo všeč, da je še v tisto malo omejenega časa, ki ga je imel na razpolago, pogosto obiskal mamo, jo kam odpeljal ali ji pri opravilih pomagal. Ko jo je še pred leti prosil, naj gre z njim, pa bodo vseeno skupaj, ga je vedno zavrnila, češ da je njegova mama ne mara, in naj gre sam, če že mora iti, sicer se ne bo mogla zadržati, da ji ne bi kaj očitala in podobno. Tako se je seveda navadil obiskovati mamo sam. Pri tem je vedno imel slabo vest, ker je vedel, da bo ob prihodu domov deležen ponovnih očitkov in napadov ljubosumja, česar ni zmogel razumeti in se je z leti vse bolj umikal od žene, ji lagal ali prikrival, da je bil pri mami. 

Partnerski odnos se konča, ko ni več želje po seksu s partnerjem

Streznitev

Stiska, ki jo je čutil ob opisani drami, je po njegovem mnenju povzročila tudi bolezen, ki ga je za nekaj časa prikovala na bolniško posteljo. Kljub vsem pogovorom z ženo, ko sta pravzaprav že prišla do določenih rešitev, ki bi bile približno dobre za oba, nista od besed nikoli prešla k dejanjem, ki bi zgladila družinsko dinamiko. Kajti tudi sin, ko je še bil doma, jima je očital, da sta čustveno naporna, nezrela in da ne razume, zakaj mama ne more biti ljubeča do njegove babice, ki jo ima zelo rad. 

V pogovoru se razkrije, da se gospod čuti odgovornega za mamo, saj se je v družini pred leti zgodila huda tragedija, v kateri sta njegov brat in oče umrla v prometni nesreči, tako da je ostal zgolj on ob mami, ki si ob dvojni izgubi v resnici ni nikoli opomogla. Tudi to dejstvo je naša gospa z besedami in v navalu nezadovoljstva pogosto omalovaževala, kar je globoko prizadelo moža, ki ji je sicer mnoga leta poskušal dopovedati, naj vendarle razume njegovo stisko in situacijo, ker ima mama zgolj njega. Njegove prošnje niso obrodile sadov, zato se je z leti toliko odtujil, da se je odločil, da se odseli.

To je našo gospo streznilo, ker ima moža še vedno zelo rada. Zdaj se zaveda, kakšno škodo je povzročila njunemu zakonu, in jo želi popraviti. Menite, da je to možno? 

Zaradi njenega ljubosumja sta se skozi leta odtujila drug od drugega. Foto: Photographee.eu/Shutterstock

Pot nazaj v dvojino

Kot zapisano v uvodu, vsak posamezen člen v partnerski zvezi ima svoj nahrbtnik in mnogo prepričanj, ki jih prinese iz primarne družine. Kot se je pokazalo, je oče našo gospo dolga leta nosil po rokah in jo imel za princesko. Od moža je pričakovala, da bo nadaljeval čustveno razvajanje, kot ga je bila vajena od očeta. A mož seveda ni oče. Mož je imel ženo rad, zdaj pa ne ve, ali ni vsa njegova ljubezen z leti in ženinimi pritiski izzvenela. Rad bi dal še eno možnost, če bi se lahko spet našla kot posameznika v bolj zdravem in kakovostnem odnosu. 

Veste, ko so čustvene poškodbe enega od partnerjev hude, je težko najti pot nazaj v dvojino. Se da, a je dolgotrajna in zahteva trdo garanje obeh, kako na nove temelje postaviti odtujeni odnos. Razumem čustveno razvajenost in pričakovanje gospe, da bo pri možu vedno na prvem mestu, kot je bila pri očetu, a on je svojo ljubezen in naklonjenost delil še s sinom in mamo, česar žena nekako ni zmogla sprejeti. Pove tudi sama, da je bila včasih kar ljubosumna na sina, ko se je mož ukvarjal z njim, ga vozil na tekme in dajal spat. Kot da bo z ljubeznijo do otroka manj ljubezni zanjo.

Vsi smo krvavi pod kožo

Verjamem, da se zdaj čudite, ali je to možno. Seveda je. Vsi smo krvavi pod kožo, imamo lastna pričakovanja ali navade, ki jih podzavestno želimo vpeljati v naš partnerski odnos in družinsko dinamiko. Nikoli ni zgolj črno in belo, temveč so vedno in povsod nianse takšnih in drugačnih barvnih mešanic.

Zato kot že neštetokrat prosim in ponavljam: bodimo strpni do drugačnosti, spoštljivi do tega, da je druga oseba, četudi smo z njo mnogo let, drugačna od nas. Pogovarjajmo se iskreno in odprtega srca o tem, kaj nas žuli, ter iščimo rešitve. Seveda naj ne ostane zgolj pri besedah. Ponosna sem na pogum našega para, da me je obiskal in želi ugotoviti, ali je še kaj ljubečih iskric, ki bi ju toliko motivirale, da se osredotočita na nov odnos ali spoštljivo in mirno končata zvezo. 

* Avtorica prispevka je univerzitetna dipl. socialna pedagoginja in dipl. socialna delavka, www.svetovalnica.si, dosegljiva na 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na: info@svetovalnica.si.