4.06.2020

Betka Šuhel Mikolič: Srečanje na vrhu Šmarne gore letos bo

Tolikokrat dan za dnem in iz dneva v dan slišimo besedi odpornost in imunost, da bi bilo res škoda preslišati, da se obe začneta pri nas samih. Vsak dan znova.

Betka Šuhel Mikolič

Mentorica javnega nastopanja in svetovalka za odnose z javnostmi.

Začeti je včasih lažje v množini, zato je pred petimi leti nastal projekt lovljenja sončnega vzhoda na poletni solsticij in se izkazal kot dobra spodbuda. Z gibanjem je okužil na tisoče Slovenk in Slovencev. Pričakovanje sončnega vzhoda ob živem orkestru in nepozabnem druženju množice vzhičenih je v resnici priročno bodrilo, da človek ne pomisli najprej na telesni napor, ki ga bo moral vložiti v sopihanje na vrh gore, da bo vse to dobil. Bo letos kaj drugače? Vse bo po starem z nadgradnjo. 

Uro na dan milijardam svojih telesnih celic sporočam, da hočem biti živa in zdrava. Opaziti je, da se je ta vnema, ko je udarila pandemija, neverjetno razmnožila. Se motim?  

Letošnja novost: slaba, dobra ali debela ura hoje

V soboto, 20. junija bomo spravljali dan na svetlobo ob 5. uri zjutraj, na vrhu Šmarne gore pod okriljem projekta Od vzhoda do vzhoda, že peto leto zapored. Iz srečanja pohodnikov v tem jutru, polnem dobre glasbe v izvedbi ansambla Saša Avsenika in prešerne volje izjemnega Petra Polesa, bosta nastala dva dneva s sto idejami za premik. 20. in 21. junija širi projekt svojo energijo na vso Slovenijo virtualno. Na družbena omrežja. Tam se bodo tisti vikend z objavami fotografij lahko srečevali pohodniki in rekreativci pod skupnim geslom GIBANJE-20. Ker gibanje na svežem zraku pomeni zdravo življenje. 

V eni od različic svoje vsemogočnosti se človek slepi, da lahko drži telo v dobri kondiciji samo z občasno telesno dejavnostjo ali brez nje. Dokler telesno ali duševno ne zboli. Prepozno. Če ničesar ne storimo takrat, ko lahko, se nič ne zgodi potem, ko bi želeli. V preprostih rečeh, v katerih tičijo velike spremembe, zato ne gre iskati dlake v jajcu. Telesno pripravljenost je treba začeti krepiti prej. 

Pred korono

»A je to še zdravo?« so se pred koronavirusom omalovažujoče spraševali ljudje ob opazovanju tistih, ki vsakodnevno dobesedno napenjajo svoje mišice. Da sodim med »tiste«, telesno dejavne, vsak ljubi dan, sicer pogosto obsijana tudi z lučjo, ki meče poklone, me v glavi sili, da mi do srca ne pridejo ne eni ne drugi. Gonim svoje. Z vsemi mišicami, kar jih imam, poženem srce v grlo. Dih se ritmično in do roba dotika kraljice dihanja – trebušne prepone. Včasih telo skoraj počepne pod njim, tako globoko seže. To je vse. Uro na dan milijardam svojih telesnih celic sporočam, da hočem biti živa in zdrava. Opaziti je, da se je ta vnema, ko je udarila pandemija, neverjetno razmnožila. Se motim? 



Redki naredijo domačo nalogo

»Pogrešam šolo!« mi med karanteno potoži moj trinajstletnik. Zgodovinski stavek, če mu ne bi sledil še drugi del: »Ker tam ni treba toliko telovaditi.« Pa smo spet tam. Če kaj in če kdaj, bi mi do srca moralo priti tole in zdaj. Osebno je. Vseeno poslušam glas razuma. Sicer ugotavljam, da je otrok, kljub neobičajnemu pogrešanju šole, neverjetno nasmejan in zadovoljen iz dneva v dan. Motiviran, da opravi vse obveznosti. Samoiniciativen, da me bega, češ, od kod se je vzel. Tak zdrav. Mogoče bi pa vseeno popustila, da vidimo. Tik pred rahljanjem družinskih ukrepov, to je vzdrževanja telesne kondicije iz ene ure na dan nazaj v dve uri na teden, me rešijo govorilne ure na daljavo.

Učitelj telovadbe tudi potoži. Nad telesno dejavnostjo otrok med fizično odsotnostjo iz šole je globoko razočaran. Ne nad mojim sinom, jasno, on blesti, ampak na splošno. Redki naredijo domačo nalogo. Vzela bi jim nekaj minut na dan. Ja, tudi učitelji telovadbe so otrokom nalagali obveznosti na daljavo. Sinov je bil močno vnet, bi opazili ljudje. Naš človek, si mislim jaz. Njegova zaprepadenost mi sporoča samo eno, da so se med karanteno morda razmnožili tisti iz filma A je to še zdravo?.

Potem mi prijateljica, za katero bi dala roko v ogenj, da ima prste zraven pri ustvarjanju tega filma, med pogovorom na temo, kam gre ta svet, navrže: »Veš kaj, mogoče bi se pa res morali več gibati. Čim več, pravzaprav. To je pomembno za zdravje, a ne?«

Ljuba duša, mene vprašaš? Gibanje je vse. Gibanje je življenje. 

Neodvisen premik v glavi

A vendar, prišel bo dan, ko se bo na novo zgradil drug svet. Z osupljivo radodarno odmerjenim časom prostega teka, neprijetnim dnevom ni konca. V tem svetu bomo vsi. Tisti, ki dihamo, in oni, ki ne. S trebušno prepono, mislim. V njem bomo ljudje, ki jim to obdobje novih pričakovanj stiske razširja. Drugim, z močno razvitim prilagoditvenim potencialom in smelim karakterjem, osebnim dohodkom in urejenimi odnosi, se bo nova resničnost kar zgodila. Nobeni ne želimo zdajšnjim in novim stiskam dodajati slabega zdravja. Eni in drugi bi si lahko v dnevu vzeli tisto eno uro, da milijardam svojih celic povemo: živi in zdravi smo. Svet, ki se na novo postavlja in daje vtis, da vse niti življenja niso več v rokah posameznika, je napačen. Dveh nima. Življenja in zdravja. Z enournim samoljubjem delamo dobro tudi za skupnost, v kateri živimo. 

Pet od sto izbrancev letošnjega Od vzhoda do vzhoda vas k uri aktivnosti vabi že zdaj. Za preostalimi 95 idejami, ki ti vzamejo slabo, dobro ali debelo uro hoje pa se ozrite na Facebook stran @odvzhodadovzhoda

1 Po razgled na Ljubljansko kotlino na Jeterbenk 
Izhodišče: parkirišče pri Slavkovem domu na Golem Brdu
Težavnost: lahka, označena gozdna pot
Čas hoje: dobra ura
Zanimivost: hrib je zavit v legende o zmajih in roparskih vitezih

2 Po navdih na Sv. Petra nad Begunjami na Gorenjskem 
Izhodišče: parkirišče pri rekreacijskem centru Krpin
Težavnost: lahka pot po makadamu, kolovozu, travniku in gozdu
Čas hoje: slaba ura
Zanimivost: priljubljen hrib legendarnega Slavka Avsenika
Foto: Nejc Poljanec
3 Po mladost h Koči pri Gospodični na Gorjancih 
Izhodišče: vas Gabrje (na koncu vasi je urejeno parkirišče)
Težavnost: lahko označena pot po kolovozu in skozi gozd
Čas hoje: dobra ura
Zanimivost: bajka pravi, da ima izvir studenčnice pri Koči pomlajevalno moč
Foto: Tanja Jakše Gazvoda
4 Po zdravje in veselje na istoimenski stolp na Rudnici 
Izhodišče: središče Podčetrtka
Težavnost: lahka pot
Čas hoje: debela ura
Zanimivost: s 40-metrskega stolpa seže pogled čez griče do Hrvaške
Foto: Boštjan Misja
5 Po izpolnitev želja na Sotinski breg
Izhodišče: Sotina (mejni prehod z Avstrijo)
Težavnost: lahka pot po kolovozih in travnikih, skozi gozd in grape
Čas hoje: slaba ura
Zanimivost: če na vrhu stolpa pozvoniš, se ti želja izpolni še v tistem letu


Preberite še: 

Vse, kar morate vedeti o pohodništvu

Betka o tem, kako nastanejo idilične fotografije na slovenskih vrhovih 

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE