Nekoč sta h kralju Salomonu pritekli dve objokani in skregani ženski, prinesli sta otroka, za katerega sta obe trdili, da sta njegovi materi. Prosili sta kralja, ki je bil znan po svoji modrosti in pravičnosti, naj presodi, katera je njegova prava mati. Kralj Salomon je prekinil prerekanje žensk, tako da je dvignil roko in ukazal svojemu slugi: »Prinesi mi sekiro!«

Ženski sta začudeno pogledali kralja. Salomon je pojasnil: »Ker obe trdita, da sta njegovi materi, bom otroka razsekal in vsaki dal polovico.« Ena izmed žensk je prebledela in zgroženo kriknila: »Kar njej dajte otroka, le da ostane cel in živ!« Takrat se je Salomon nasmehnil »Dobra žena, ti si njegova prava mati. Le resnična ljubezen do otroka, ki jo lahko čuti le prava mati, se lahko umakne svoji želji v korist otrokovega življenja.«

Je bogat, ima denar, moč in vpliv v skorumpiranem sistemu. Zlahka jih podkupi in kupi otroka. Ne ozira se na nikogar, najmanj na dejstvo, da bo njegov otrok plačal najvišjo ceno ega svojega očeta. Ne, slava je opij in nobena njena cena tistim, ki jo niso zaslužili svojim delom, ni previsoka.  

Tako je prava mama dobila svojega otroka nazaj. Toda, to je bil veliki, pravični in modri Salomon. A če se ozremo le dober teden v preteklost, žal ugotovimo, da so matere še vedno samo stroji za rojevanje otrok, ki jim v resnici nikoli, niti po zakonu, ne pripadajo. Otrok je bil skozi zgodovino, tako kot tudi njegova mati, lastnina očeta, moža, religijskih institucij, države, kralja itd. Moški, ki so vodili svet, so vsake toliko časa pobirali otroke materam in jih pošiljali v vojne za svoje interese. Zadnjič sem gledala dokumentarno oddajo o pravem vzroku stoletne vojne med Anglijo in Francijo. To je bil prizadet ego obeh kraljev, tako angleški kot francoski vladar pa sta bila stara okrog 20 let. 

Preberite še: Azra Širovnik: Spet bo ženska rojevala kot živina 

No, v nekaterih privilegiranih državah moderne dobe, naj bi otrok/ci, po ločitvi staršev ostajal/i pri materah. Preprosto zato, ker so moški oz. očetje spakirali kovčke in se iztrgali iz okovov odgovornosti ter obveznosti. Še do včeraj od njih ni bilo mogoče izterjati niti borne in simbolične preživnine, zdaj pa se zgodi Severinin primer.

Oče, ki je zelo dobro vedel, da se ne poroča in ne spočenja otroka neki anonimni ženski, se je naenkrat spomnil, potem ko je prvotno, v najbolj zgodnji fazi rojstva tega otroka, prvi zapustil še doječo mamico in dojenčka (menda je izjavil, da ga moti otroški jok ponoči), da mu je zdaj zelo mar prav za tega otroka. Ker je njegova mamica, vsaj navidezno hitro pozabila njegovo zavrnitev in globoko žalitev v najbolj občutljivi in ranljivi fazi materinstva, ko je psiha ženske, posebej ob prvem rojstvu, vsa razmočena od cele palete čustev, hrepeneča in skoraj odvisno potrebna prisotnosti očeta svojega otroka v njuni bližini. Potem se ta oče še opraviči, rekoč: »Mi moški potrebujemo nekaj časa, da dojamemo, kaj pomeni otrok …« 

Nobeno žensko srce ni zmožno ne razumeti, ne sprejeti tako plehkega opravičila. Kajti, vsaka ženska še predobro ve, kaj se v teh dneh rojeva v njenem bitju – levinja, ki ji dojenček daje moč, da preživi ponižanje in se bori z vso močjo, kot oče (ki ju je zapustil) in kot mati, za to malo bitje, ki ga ljubi z vsem srcem. Ko pa ji ljubezen do otroka da moč, da se postavi zase in nadaljuje življenje, ko ji uspe celo vzljubiti drugega moškega, mlajšega, bolj čednega in bolj vdanega, se poročiti in ustvariti sebi ter otroku srečen dom, evo ga nazaj, bivši se vrne in skesano pove, da bi pa zdaj on rad bil oče svojemu otroku.

Je bogat, ima denar, moč in vpliv v skorumpiranem sistemu. Zlahka jih podkupi in kupi otroka. Ne ozira se na nikogar, najmanj na dejstvo, da bo njegov otrok plačal najvišjo ceno ega svojega očeta. Blati otrokovo mater, svetinjo vsakega moškega. Mati je nedotakljiva za moškega otroka! Ne, slava je opij in nobena njena cena tistim, ki jo niso zaslužili svojim delom, ni previsoka. Tudi cena psihičnega in mentalnega zdravja ter sreče lastnega otroka. Treba je povoziti vse in vsakega za svojo samopromocijo (samohvala o milijonski pomoči drugim, čeprav ustvarja težke travme lastnemu otroku).

Otrok živi pri mami, vsak vikend hodi k očetu. Ko pride od očeta, pripoveduje mamici o 'igricah', ki se jih gresta z očetom. Mati, zgrožena, gre k socialni službi in prijavi spolno zlorabo, a oče s svojo psihopatsko naravo vse prepriča, da mati laže. Otrok mora še vedno vsak vikend preživeti z očetom. Mora matere in otroka se nadaljuje. 

Očeta tudi podpira neki hrvaški psihiater, ki se kruto izraža o materi otroka. Med drugim mater obtoži, da zlorablja svojo prepoznavnost in medijski vpliv! Kaj pa naj drugega uporabi, če je to edino orožje, ki ga premore??? Atomsko bombo???!!! Plačance???!!! Svet v korist žensk so spreminjale ženske, gospod!!! Mar tega ne veste? Samo ženska, ki ima moč, lahko doprinese k spremembam. Zase in za vse tiste druge, ki te moči in vpliva nimajo. Gospod psihiater, nobene legitimnosti nimate, ki naj bi imela zaledje v vaši stroki. Umaknite se in ne držite svojega lončka za drobec trenutne slave, ki jo boste iztržili na nesreči otroka in matere. Dovolj škode so že naredile ženske, ki so imele moč in vpliv odločati komu naj dodelijo otroka.

Ženska ženski volkulja!!! Do kdaj, za božjo voljo??? Mar se res ne moremo spametovati? Ženska bo ženski krvnik samo v primeru, če se počuti kos mesa v službi boga – moškega. Njegova sužnja, ki mu ugaja, streže in ščiti njegove interese. Nobena ženska, ki ima lastno osebnost, človeško dostojanstvo, ki sebe dojema kot opolnomočeno in ponosno človeško bitje, ne bo udarila po drugi ženski. Ker je razvita, izobražena in ve, skozi kakšen pekel v zgodovini, ki jo je pisal moški, je hodila kot goreča bakla. Polna brazgotin in razčlovečena.

Preberite še: Azra Širovnik o otoku pedofilske mreže

Tudi pri nas se dogajajo podobne krivice in zločini na to temo. Poznam primer mamice, ki se je ločila od uglednega in bogatega moža, s katerim ima hčerko. Otrok živi pri mami, vsak vikend hodi k očetu. Ko pride od očeta, pripoveduje mamici o 'igricah', ki se jih gresta z očetom. Mati, zgrožena, gre k socialni službi in prijavi spolno zlorabo, ki jo oče izvaja nad njuno, takrat osemletno hčerkico.

Oče s svojo psihopatsko naravo vse prepriča, da mati laže. Otrok mora še vedno vsak vikend preživeti z očetom. Mora matere in otroka se nadaljuje. Le s to razliko, da prihodnjič otrok zaupno zašepeta mamici: »Nič ti ne smem povedati. Oči mi je zagrozil, da me ne bo imel več rad in mi ne bo nič več kupil ter da tebe ne bom nikoli več videla …«

Pa je šla na sodišče. Spet ista zgodba. Tako mati, vsak vikend joka in si od groze puli lase.

Tega je že nekaj let. Zadnjič sem na nekem dogodku videla tega očeta in njegovo danes 15-letno hčerko, oblečeno v za najstnico povsem neprimerne cunje. Držal jo je, ves čas objeto, kot svojo žensko. Nič novega, zgodovina se ponavlja. »Kar je vedno bilo, tudi vedno bo.« Vsaj dokler bo ženska ženski rabelj.

Ženske, prebudite se vendar!!! Da ne bo jutri, ko bo na vrsti vaša hči ali vnukinja, prepozno. Amen. 


*Kolumna izraža osebno mnenje kolumnistke in ne nujno tudi stališča uredništva.