»Pazite se tega Angleža! Nadleguje dekleta po Beogradu in Novem Sadu, tajno jih snema, kako jim dvorijo njegove moške stranke in potem posnetke prikazuje na YouTubu. Ima agencijo v Londonu, ki moške uči, kako ekspresno zapeljati ženske in jih spraviti v posteljo. Trenira jih v Srbiji, kjer so ulice polne prelepih deklet!«

V oglasu svojih organiziranih seks-turističnih ponudb ta »Anglež« še pojasni, da si njihove stranke vzamejo tudi po pet deklet naenkrat in vse zastonj, ker niso starlete. Angležu je ime Djejms Tas (tako se namreč bere v srbščini), poroča članek.

Vznejevolji me prebrano in zamislim se. Ko sem bila še otrok, so moja mama in večina drugih mater pri vzgoji posebej poudarjale prepoved: »Ne verjemite tujcem! Stran od tujcev! Ne jemljite ničesar od ljudi, ki jih ne poznate – nobenih čokolad, bombončkov, sladoleda in podobno. Če vas ogovorijo tujci, bežite stran, ne pogovarjajte se z njimi. Če jih kaj zanima, naj vprašajo odrasle ljudi!«

Ko sem odraščala v dekle in so začeli naši ljudje na delu tujini prihajati s prvimi avtomobili v naš kraj, je seznamu prepovedi v komunikaciji z neznanci sledila najnovejša: »Niti slučajno, pod nobenim izgovorom ali pogojem, ne vstopi v tuj avto!!!« To lekcijo smo vsi otroci, mali in veliki, zelo dobro obvladali. In za vselej mi je ostala vtisnjena v zavest.

Resnica pa je, če si pokvarjen človek, čeprav tujec in moški, brez kakršnih koli moralnih in etičnih načel, lahko počneš, kar ti tvoja perverznost dovoli. 

Zato me je vsebina tega časopisnega prispevka toliko bolj pretresla in zabolela. Poznam namreč naivnost mladih deklet, srednješolk in študentk, na sploh naivnost prijaznih ljudi. Še posebej me je prizadelo, ko sem prebrala, kakšne metode uporabljajo ti fantje na urjenju »do zastonj seksa z najlepšimi, mladimi dekleti«. Najprej jih prijazno ogovorijo na ulici, povprašajo za kafič, dobro restavracijo ali nasvet, kam je lepo iti zvečer. Potem vprašano dekle povabijo, da se jim pridruži (vse to tajno snema lastnik agencije, ki potem srečanje s fotografijo dekleta objavi na YouTubu). Moški izbranko kasneje prosi še za telefonsko številko, enako strategijo pa v enem tednu ubere s petimi različnimi dekleti. V tem tednu tudi seksa z vsemi, ne da bi one vedele druga za drugo, misleč, da so spoznale moškega svojega življenja, s katerim bodo zgradile prihodnost. Ta dekleta verjamejo, da se jim obeta pravljično življenje v tujini s »princem na belem konju«. Kajti dekleta v določenih državah nekdanje Jugoslavije so po večini revnejša, z manj možnosti za dolgoročno stabilno ekonomsko perspektivo in upajo na »čudeže«.

Potem pa se spomnim, da se je podoben seks turizem pred leti dogajal tudi v Ljubljani. O tem sem tudi pisala v svojem romanu Na hrbtu črnega žrebca.

Xxx

»Imaš punco?«

Pokima:

»Že nekaj let sva skupaj. Avanture me ne mikajo … «

Xxx

Naenkrat povzdigne glas:

»Vse tole, kar se tukaj dogaja (na Tajskem o.p.p.), se dogaja tudi pri nas (v Ljubljani o.p.p);

Tudi naša dekleta so poceni, tujci iz sosednjih držav (tudi tukaj je šlo z Anglijo, o.p.p.), hodijo k nam na seks-turizem, toda dekleta niso prostitutke, le dostopna so za kozarec pijače.

Poznam lokal, (pub v centru Ljubljane, o.p.p.) v katerega zahajajo mlada, simpatična dekleta, urejena in čakajo, da ujamejo tujca z denarjem, ki ga nato poročijo. Toda oni priletijo vsak konec tedna s čarterskim letom na pivo in se norčujejo, da jih manj stanejo let, pijača in dekle kot enaka znamka  piva v lokalu z istim imenom v domačem mestu.«

»Ženske se skušajo znajti, poiskati moškega z denarjem za očeta svojih otrok.«

Odločno odkima:

»Nisem še slišal, da bi kateri uspelo, da bi se poročila. Naivne so, pustijo se izkoriščati, dobrovoljno se podajo v zlorabo. Marsikatera tudi zanosi in nato splavi. Jezen sem na takšna dekleta, na vso situacijo in boli me, ko slišim, kakšen glas kroži o naših puncah. Moški, ki priletijo k nam, so bili vajeni, da so ob petkih hodili v javne hiše in plačevali za seks. Med njimi se je razširil glas, da je pri nas ta zabava zastonj. To je tako žaljivo in ponižujoče.«

Xxx

»Tvoja naloga je, da opozoriš. Odločitev in posledice pa naj vsak sam prevzame zase in nase … « mi švigne skozi možgane. Nujno bi bilo preveriti dejstva in informacije ter izdati prepovedi vstopa v državo. Tako kot so to menda nekemu Američanu (Djulijanu Blanku. Tudi on je imel agencijo, ki je moške učila, kako zapeljati in spolno izkoriščati dekleta, svoje stranke pa je vodil v naštete države. In tudi on naj bi dogajanja snemal in jih objavljal na YouTubu, ob njih pa celo pripisoval: »Če si belec v Tokiu, lahko počneš, kar želiš!«

Resnica pa je, če si pokvarjen človek, čeprav tujec in moški, brez kakršnih koli moralnih in etičnih načel, lahko počneš, kar ti tvoja perverznost dovoli.

Moja mama je vedno govorila: »Beži stran od ljudi, ki se nikogar in ničesar ne bojijo, od ljudi, ki v nič ne verjamejo.« Dostojevski pa je rekel: »V svetu brez Boga je vse dovoljeno!« Amen!!!