24.06.2019

Azra Širovnik: Odpusti drugemu, ker tudi jaz odpuščam tebi! (Je menda rekel Bog)

Beseda odpuščanje je postala večna spremljevalka vse novodobne psihologije in od nekdaj vseh religij. Meni so jo z vzgojo doma vcepili, kot nevidni čip, v mojo osebnost. Potem pa se, ko začneš odraščati in te življenje potegne vase, v celoti soočiš z vsebino te besede, ko naj bi postala dejanje. In tukaj se zatakne. Kaj sploh pomeni - odpustiti?

Mogoče to, da, ne glede na to, koliko nelepega ali bolečega ti naredi nekdo, moraš poskušati razumeti in iti preko tega. Dopovedati sam(a) sebi, da se vsak človek razvija in bo v prihodnosti spoznal/a napako in bo boljši človek? Se lepše obnašal do tebe, bolj dobronameren. Bolj spoštljiv? 

Iz izkušenj vem, da ne bo! Človek, ki te enkrat udari, naj bo to v srce, dušo, intelekt ali dostojanstvo, da se ti zavrti od bolečine, bo to vsakič znova ponovil, če mu le daš novo priložnost. Takšni ljudje se pač ne ozirajo na druge. Oni krčijo pot skozi pragozd življenja samo sebi in svojemu bistvu. Drugi so le sredstvo. Takšni ljudje ne čutijo, niti ne spoštujejo sami sebe, kako bi potem imeli vest in zavest o tem, kaj počnejo drugim. 

Zlomiš me lahko samo enkrat. In tisto bolečino meso mojega bistva nikoli ne pozabi. Obvaruje med pred ponovno bolečino in razočaranjem. 

Menim, da je vsak človek dolžan zaščititi samega sebe. Najprej pred samim seboj, šele potem pa tudi pred drugimi. Zato besedo in dejanje odpustiti sama tolmačim in prakticiram takole: odpustim tako, da analiziram vse v zvezi z dejanjem, in se odločim, kakšno težo ima, kako globoka je rana, ki mi jo je nekdo zadal, nato pa temu človeku zaželim vse najboljše na življenjski poti v prihodnost, ki jo bo hodil, tokrat brez mene. Odpustim ga iz svojega življenja torej. Potem pa si vzamem čas za prebolevanje, kajti vsakič (za)boli ...Tudi, če gre za prijateljstvo z žensko. Tako pozabim nanj/o. In živim naprej brez nje/ga. 

Potem pa me, čez nekaj let, redno zmedejo takšni ljudje. Skoraj vedno (z izjemo dveh), poiščejo način, da mi sporočijo, da bi se radi vrnili v moje življenje. Argument je: »Pogrešam te, s teboj je bilo tako lepo, rad/a te imam. Nisem jezen/na nate, ker si me tako kruto, z enim zamahom odrezala.« 

Oni niso »jezni«?!? 

Zanimivo, še nihče, niti en sam izmed njih ni izjavil: »Oprosti, vem, da sem te takrat prizadel/a ... Naredil/a sem ti krivico ... Grdo sem se obnašal/a ... Ne bo se več ponovilo!« Ali kaj podobnega. Ne, oni bi le radi nazaj, ker je njim bilo lepo s teboj. 

Zakaj je Bog zahteval, da se ob molitvi spokoriš? Zato, da se zaveš, kaj počneš! Da ozavestiš svoja dejanja, čustva misli, želje, da se tako soočiš, kako grde ali lepe so. Strah me je torej ljudi, ki niso ozaveščeni. So instinktivni in zato nevarni. Ker vse to vem, ne odpuščam tako, da sprejmem nazaj. 

Potem pa poskušajo manipulirati z mano, češ da sem kruta in nezlomljiva. Ni res. Zelo sem lomljiva. Le zlomiš me lahko samo enkrat. In tisto bolečino meso mojega bistva nikoli ne pozabi. Obvaruje med pred ponovno bolečino in razočaranjem. Menim, da je tudi bog podobno mislil, ko je ukazal odpuščanje. Navsezadnje njegove nauke vsak izmed nas tolmači po svoje, mar ne?

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE