Odnosi z javnostjo, krajše tudi piar, so področje, ki ga ne razume mnogo ljudi. Kaj pravzaprav počnete?

Ker sem že petnajst let v tem poklicu, pogosto pozabim, da je moja dejavnost marsikomu še vedno neznanka. Piar je promocija in predstavitev podjetja ali dejavnosti širši javnosti. Vsak posameznik ima nekakšno dejavnost, lahko je to podjetje, butik ali storitev. Kako se predstaviš, to je vloga piarja. Je pa res, da vključuje veliko več, najbolj je prepoznaven po komunikaciji z novinarji, a naše naloge segajo precej širše. Ne le novinarji, tudi lokalne skupnosti, nadzorni sveti in podobno. Sama zagovarjam idejo, da je piarovec tisti, ki zbere in sam pripravi informacije in jih posreduje javnosti, torej je bil v preteklosti novinar in res diha za medijski svet, to je naša dodana vrednost. V trenutku, ko novinar pokliče in zastavi vprašanje, mora piarovec ukrepati, vedeti, kje v podjetju poiskati informacije in jih tudi dobiti. Pogost problem v podjetjih je, da zaposleni res nimajo časa za novinarje ali se jim zdi to nepomembno. To ne drži, za podjetje je pojavljanje v javnosti izjemno pomembno, odlična priložnost, da ljudi seznaniš s svojim delovanjem. V podjetju Skaza so razliko opazili po dveh mesecih, preprosto so prodali več plastičnih lončkov. Bolj prepoznaven si, večkrat te bo potrošnik izbral. A v veliko podjetjih se bojijo novinarjev, šele ko jim predstavim, za kaj v resnici gre, se omehčajo.

Imela sem že dva primera, ko smo se za nekaj časa umaknili iz javnosti, ker ženske niso več prenesle pritiskov iz okolja; političnih in občinskih in še marsikaterih. Dejansko morajo biti močnejše kot moški. Izpostavljenost spremlja tudi veliko negativnosti. 

Vseeno gre v medijih za posredovanje informacij, oglaševanje naj bi bilo prepuščeno oglasnim vsebinam.

Tudi novinarji potrebujejo teme, o katerih bodo pisali. Če jim pri tem pomagaš, bodo veliko raje vključili informacije, ki so tebi in tvojemu podjetju pomembne. Sama še vedno razmišljam kot novinarka, toliko časa sem preživela v tem poklicu, da mi je to naravno. Ne razmišljam, zakaj bo nekaj zanimivo za novinarja, temveč zakaj bi zanimalo ljudi. Kje je dodana vrednost za posameznika? Sama to vidim kot ustvarjanje nečesa dobrega in zanimivega. Danes je izredno pomembno, da se vsebina prilagodi posameznemu mediju, ni vsem vse enako pomembno. Bistvo je enako, vendar lahko različne perspektive prinesejo zelo drugačne rezultate.



Osebna blagovna znamka pridobiva vrednost, zdaj za napredovanje v poklicu skorajda ni več dovolj, da dobro opravljaš delo, moraš se osebno izpostaviti. Socialna omrežja in splet omogočajo preprosto pridobivanje pozornosti, a se na koncu pogosto izkaže, da oseba za bleščečo podobo nima vsebine.

Piar ni prazen! Seveda se je treba izpostaviti, a brez trdnih vsebinskih temeljev ne bo šlo. Z vsakim naročnikom najprej temeljito razmisliva, kaj ponuja, kakšni so njegovo znanje in izkušnje. Medijem ne moreš prodajati puhlic, lahko jih, a bo resnica hitro prišla na dan. Nihče ni neumen, niti novinarji niti bralci. Potrebuješ dobro, bogato zgodbo in veliko energije, saj bo treba vložiti ogromno dela. Izobraževanja, dogodki, prepoznavnost se ne zgodijo čez noč. Dolgoročni rezultati zahtevajo nepretrgan trud. Ljudje, s katerimi sodelujem, so res izjemni na svojih področjih, kar zahteva precej več kot osemurni delavnik. Sama pa opažam, da je, kadar se izpostavijo ženske, veliko teže.

Če je ženska še dobro videti, ima problem! Že napačna barva las lahko škoduje poslu. Sama sem morala v slovenskem prostoru dokazati veliko več, kot bi morala, če bi bila moški. Predvsem na priznanje čakaš dlje. 

V čem? Ali jim javnost namenja manj pozornosti?

To ne, a so pritiski mnogo večji. Imela sem že dva primera, ko smo se za nekaj časa umaknili iz javnosti, ker ženske niso več prenesle pritiskov iz okolja; političnih in občinskih in še marsikaterih. Dejansko morajo biti močnejše kot moški. Izpostavljenost spremlja tudi veliko negativnosti, nemalo ljudi se ob močni in uspešni ženski počuti ogroženih. Ne bi verjeli, kaj se ženskam vse dogaja! Tudi ovadbe na policiji, popolnoma brez trdne podlage, javna pisma in podobno. Tedaj je ključno vztrajati, stanje se umiri. Vsem je še uspelo, ker so dobre v tem, kar počno!



Dejstvo je, da družba ne mara žensk, ki imajo mnenje in se ga ne bojijo izraziti.

Če je ženska še dobro videti, ima problem! Že napačna barva las lahko škoduje poslu. Sama sem morala v slovenskem prostoru dokazati veliko več, kot bi morala, če bi bila moški. Predvsem na priznanje čakaš dlje. To je bilo najizrazitejše, ko sem bila tiskovna predstavnica ministra za obrambo. K sreči sem bila tako mlada in ambiciozna, da tega nisem opazila. Sodelujem pri upravni enoti sekcije žensk v Združenju Manager, veliko se pogovarjamo o tej problematiki. Zavzemamo se za večjo vključenost žensk na vodilne položaje. Kar ne pomeni, da se jim omogoči priložnost le zato, ker so ženske, a v moških kolektivih pogosto niti ne pomislijo, da bi vključili predstavnico nasprotnega spola.

PR ni namenjen le podjetjem in posameznikom, prejšnji teden ste pomagali pri organizaciji dogodka, namenjenega ozaveščanju javnosti o preprečevanju raka želodca.

Tako je, s programom, ki smo ga predstavili, bi na leto rešili 236 življenj. Organiziramo tudi predavanja in delavnice, različne stvari. Moje delo ni omejeno na odnose z javnostjo, veliko tudi izobražujem, povezujem posameznike in drugo. Škoda se mi zdi, da ljudje ne bi spoznali ljudi, ki ustvarjajo nekaj več.