Aleša Mižigoj: Jemo tako poceni, kot nismo še nikoli

Smo Slovenke in Slovenci dovolj ozaveščeni potrošniki? Razumemo, kaj je zdravo in kaj ne? Pogovajrali smo se z Alešo Mižigoj, direktorico Medexa.

V Medexu ste na vodilnem položaju že dve desetletji, dovolj dolgo, da nam boste lahko zaupali, kako so se v tem obdobju spreminjale nakupne navade potrošnikov. Smo Slovenke in Slovenci ozaveščeni o razumevanju skrbi za zdravje?

Nakupne navade Slovencev so se zelo spremenile. Pred dvajsetimi leti so bila glavna atrakcija velika nakupovalna središča, zdaj pa se potrošnja vedno bolj seli v manjše, priročne trgovine. V tem času so v Slovenijo prišli tudi diskontni trgovci in eden izmed njih se je lani že uvrstil med tri največje, kar smo si takrat težko predstavljali. Seveda pa se spreminja tudi nakupovalna košarica Slovenca, saj hrana v njej predstavlja vsako leto manjši izdatek za družinski proračun. V zadnjih štirih letih gospodarske rasti (med letoma 2015 in 2019) je trgovina na drobno z živili upadla kar za štiri odstotke, na drugi strani pa se je trgovina z neživili povečala za več kot 26 odstotkov, z motornimi vozili pa za skoraj 70. Resnično lahko rečemo, da jemo tako poceni, kot nismo še nikoli. Denar porabljamo za nakup trajnejših dobrin, kot so stanovanja, avtomobili, in seveda za »užitke«, kot so potovanja. V Italiji, Franciji že otroke v šolah učijo, kaj je kakovostna, dobra hrana, pri nas pa je na žalost še vedno pomembneje, s kakšnim avtomobilom se vozimo.

Potrošniki lahko pri ponudbi poceni hrane hitro stopimo na precej tanek led, kajti če nismo dobro informirani, lahko na račun nizkocenovne hrane pojemo tudi marsikaj, kar ni zdravo. Pojavlja se tudi veliko poneverb hrane in pijače, zato je EU zaostrila nadzor in vključila Interpol. Največ jih je pri olju, vinu, sokovih, medu in tudi mesu. Vse večja želja po čim nižji ceni hrane na žalost slabo vpliva na vse nas. Zavedati se je treba, da kakovostna hrana ne more biti poceni.

Definicija sveže ribe je, da je sveža riba lahko stara 28 dni … Kozmetika ima lahko naziv »naravna«, ko vsebuje le pet odstotkov naravnih sestavin. Zato je resnično pomembno, da se sami poučimo o tem, kako prebrati sestavine in kaj je dobra hrana. 

Z vsakodnevnimi informacijami, kaj je zdravo in kaj ne, nas zelo begajo. Kako vi spremljate to poplavo informacij, tudi izobilje prehranskih izdelkov? Na kaj ste osebno najbolj pozorni?

Največ za svoje zdravje lahko naredimo sami, da se informiramo o tem, kaj jemo in kakšna je zdrava in kakovostna prehrana. Ni več dovolj, da na označbi živil samo pogledamo seznam sestavin in hranilne vrednosti, ampak moramo dejansko vedeti, kaj je na primer vir ogljikovih hidratov in sladkorja. Sadje ima veliko naravno vsebovanega sladkorja, prav tako je med zelo zdravo živilo, a z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov. Ampak ti sladkorji in ogljikovi hidrati so dobri, popolnoma drugačni kot tisti, ki izvirajo denimo iz belega sladkorja. Prav tako so lahko standardi za živila zelo »ohlapni«. Definicija sveže ribe je, da je sveža riba lahko stara 28 dni … Kozmetika ima lahko naziv »naravna«, ko vsebuje le pet odstotkov naravnih sestavin. Zato je resnično pomembno, da se sami poučimo o tem, kako prebrati sestavine in kaj je dobra hrana. Veliko bi lahko naredili predvsem za izobraževanje otrok v šolah, kjer bi jih naučili teh preprostih zakonitosti. Izbira (bolj zdravih) živil na tržišču trenutno ni preprosta, zato je potrebna prava mera znanja in zdrave pameti.

Vemo, da smo ženske bolj obremenjene kot kadar koli. Se vam ne zdi, da smo prevzele preveč vlog v življenju – da si nalagamo bremena zaradi večnega dokazovanja, da zmoremo vse in še več? Mar zato ne izgubljamo sebe?

Nenehno spreminjajoče se okolje, hitrost življenja in sprejemanja odločitev prav gotovo zahtevata svoj davek. A pomembno je, da si znamo razdeliti stvari na nujne in manj nujne ter na pomembne in manj pomembne. Treba je najti ravnovesje med službenim in zasebnim življenjem ter časom, ko smo na »razpolago« vsem, svojim bližnjim, in trenutki zase. Bistveno je, da si znamo življenje razporediti tako, da ostanemo predvsem ženske, tudi ko opravljamo poklice, ki so bolj moški, ki zahtevajo vodenje, upravljanje … Prav ženska energija je tista, ki poveže in ki lahko da druge rezultate. Če karikiram: moški so večkrat bolj premočrtno usmerjeni k cilju in velikokrat ne opazijo, kaj na tej poti pade na levo in desno stran. Ženske pa smo tiste, ki bomo vse skupaj pobrale in povezovale. Vendar le skupaj lahko dosežemo cilj v najboljšem času.Ženske moramo ohraniti sebe in svoje dostojanstvo v vsakem odnosu, in same smo odgovorne za to, da postavimo meje. Včasih je to najteže.

Preberite še: Anton Komat: Izbruh prehranske krize nas bo šokiral, le datum ni znan 

Menite, da si Slovenke vzamemo dovolj kakovostnega časa zase?

To je zelo odvisno od vsake posebej. Zagotovo si mama majhnih otrok veliko teže vzame čas zase kot recimo ženska, ki nima otrok, ali ženska, katere otroci so že odrasli. Imamo različna obdobja v življenju, mislim pa, da bi si ženska vedno morala vzeti čas zase. Pravijo, da bi vsak moral biti vsaj pol ure na dan sam s sabo, da imaš trenutek, ko lahko zase narediš največ. Da se sam s sabo pogovoriš, kaj se je dogajalo čez dan, kako si se odzival in ali si se pravilno. Seveda si moramo vzeti čas za ljudi, ki jih imamo radi, in za stvari, ki jih radi počnemo. Osebno se zgledujem po filozofiji dalajlame, ki pravi: »Stvari so bile narejene zato, da jih uporabljamo, in ljudje ustvarjeni zato, da so ljubljeni. Ves kaos tega sveta pa izhaja iz dejstva, da so ljudje uporabljeni in stvari ljubljene.«

Govorimo, da smo na razpotju med poklicnimi ambicijami in zasebnimi uresničitvami, ki so bistvene. Je to za vas dilema?

Mogoče se lahko tukaj navežem na Konfucijevo misel: »Če delamo to, kar imamo radi, potem lahko rečemo, da nismo bili niti en dan v službi.« Bistveno je, da si izberemo poklic, ki nas izpopolnjuje, saj nam potem ni težko delati tudi v prostem času. Če nas stvari veselijo in navdihujejo, nas nikakor ne morejo obremenjevati.

V času gospodarske rasti bi lahko naredili več za dober jutrišnji dan, namesto da se vrtimo v krogu in s tem prihodnjim generacijam dajemo slabo popotnico in slab zgled. V vsem tem času nismo naredili nobenih ključnih premikov ne na infrastrukturnem področju ne v zdravstvu, oskrbi z energijo in na drugih strateških področjih, ki pomenijo dobrobit za prihodnost državljanov. 

Skoraj desetletje ste že tudi častna konzulka Kanade v Sloveniji. V čem sta si Slovenija in Kanada najbliže in v čem najdlje?

Kanadčani so tako kot Slovenci bolj mirni, tihi, delovni ljudje. Cenijo naravo, športne aktivnosti, so zelo socialni in solidarni. Največje razlike pa so zagotovo pri transparentnosti in učinkovitosti delovanja države in vseh institucij. Izjemno dobro je tudi sodelovanje javnega in zasebnega partnerstva. Tako gradijo infrastrukturo: bolnišnice, ceste. V Kanadi je treba za vse funkcije, ki so povezane z državo, izvesti javni razpis – tudi za podjetja, v katerih ima država svoj delež. Tudi moj položaj častne konzulke Kanade je bil pridobljen na javnem razpisu. S tem si zagotovijo, da resnično transparentno dobijo najbolj primernega človeka, ki ga potrebujejo. In to je bistvena razlika med Slovenijo in Kanado. Vse stvari morajo biti zelo jasne in merljive. Na vsakem koraku želijo sporočati, izžarevati svoje poglede na svet. Imajo visoke vrednote in jih tudi dejansko živijo. Kanada je ena izmed redkih držav, ki niso doživele recesije, ko je ta prizadela svetovno gospodarstvo. Hkrati pa je država, ki je po vrednotah bistveno drugačna od ZDA, pa čeprav sta na isti celini.

Imamo dovolj dobrih razlogov, da zremo v prihodnost z optimizmom? Kaj je za vas osebno največji izziv jutrišnjega dne?

Osebno mislim, da Slovenci živimo v prelepi deželi. Slovenija je po kvadraturi in številu prebivalcev res majhna, vendar izjemno lepa, življenje v njej pa je zares kakovostno in varno. Na žalost pa v večini ne znamo gledati na življenje v širši dimenziji, temveč se večkrat omejimo na to, da smo majhni. Majhen si toliko, kolikor so majhne tvoje sanje. Raznolikost v pogledih in načinu življenja je pri nas še vedno na nizki ravni in verjamem, da mnoge takšen odnos zelo utesnjuje. Za Slovence velja, da smo zelo delaven narod, tudi osebno se s tem strinjam. Morali bi si postaviti precej višje cilje, predvsem kot država. V času gospodarske rasti bi lahko naredili več za dober jutrišnji dan, namesto da se vrtimo v krogu in s tem prihodnjim generacijam dajemo slabo popotnico in slab zgled. V vsem tem času nismo naredili nobenih ključnih premikov ne na infrastrukturnem področju ne v zdravstvu, oskrbi z energijo in na drugih strateških področjih, ki pomenijo dobrobit za prihodnost državljanov. Tako na žalost veliko mladih odide v tujino, kjer si želijo živeti svoje sanje, dihati in ustvarjati brez nepotrebnih omejitev.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE