Alenka Kesar: Ljubezen, ki jo imava z možem, je moja največja sreča

Alenka Kesar. Pripovedovalka zgodb. (P)osebnih. Ki se te dotaknejo. Podarjajo upanje. Osmišljajo. O njeni prvi knjigi Čez mavrico je Manca Košir zapisala, da je to majhna knjiga z velikim smislom. Mila sogovornica nam je na topel junijski popoldan odstrla delček svoje zasebnosti. 

Kaj vam je, poleg vaše nove knjige Da bi sladko zaspala, ki ste jo posvetili svoji preminuli mami, prinesla letošnja pomlad?

Kako lepo vprašanje! Pomlad mi je prinesla čudovite mini počitnice v Rimu, kamor sva z možem in z mlajšima hčerkama odpotovala prav na moj rojstni dan, ki je bil zaradi tega še posebno lep! Čas, ki ga preživimo skupaj s tako lepo izkušnjo, je najlepši, in to smo dobro izkoristili. Dobro jedli, veliko videli, se do solz smejali. Najlepše! 

Vse »velike« stvari, ki so se mi zgodile, so se zgodile zelo naravno in preprosto. In nedvomno takrat, ko je bil pravi čas zanje. Čudovito je, ko se energije prepletejo, stečejo in odprejo priložnosti in ne puščajo za seboj razdejanja. 

Kakšno je bilo pravzaprav vaše otroštvo, kaj vas je od nekdaj najbolj zanimalo?

Svoje zgodnje otroštvo sem preživela na vasi v Velikem Podlogu, nekaj kilometrov iz Krškega, in to so moji najlepši spomini. Ker je bil oče učitelj, smo živeli v šoli, do učilnice sem šla kar v copatih po kratkem hodniku. Podila sem se zunaj, plezala po drevesih, hodila na hoduljah in se igrala s fanti. Zelo so me zanimale knjige, rada in veliko sem brala in že zelo hitro pisala zgodbice, pesmice ter vodila šolske prireditve. Že zelo kmalu pa sem vedela, da bom novinarka, tej želji sem sledila in si zanjo prizadevala. 

Kako so se sicer z leti spreminjale vaše prioritete sreče in zadovoljstva?

Osnova za srečo in zadovoljstvo je ostala enaka, to je zdravje. Sicer se stvari z leti res spreminjajo, tako kot nas gnetejo življenjske izkušnje, preoblikujemo svoje prioritete. Zdi se mi, da sem šla po zelo naravni poti, ko sem imela za največjo prioriteto zaključek študija in delo, ki sem si ga želela, sledili so otroci, ki so bili in ostali na prvem mestu, meni pa največjo srečo poleg otrok predstavlja ljubezen, ki jo imava z možem drug do drugega. 

V ljubezen verjamem in zaupam. Pod črto je vse samo ljubezen. Ostalega ni. 

Kaj imate za svoj največji dosežek? Bi sploh kaj spremenili za nazaj?

Poklicno je brez dvoma moj največji dosežek rubrika Vizita, ki sem jo zasnovala, vodila in urednikovala celih 17 let in je opredelila moj pogled na novinarstvo s smislom, na slovensko zdravstvo in medicino. Poročanje o zdravstvenih temah mi je dalo posebno poslanstvo, ki me spremlja še danes. 

Se strinjate, da se v življenju velike in pomembne stvari enostavno zgodijo?

Vse bolj verjamem, da je to res. Vse »velike« stvari, ki so se mi zgodile, so se zgodile zelo naravno in preprosto. In nedvomno takrat, ko je bil pravi čas zanje. Čudovito je, ko se energije prepletejo, stečejo in odprejo priložnosti in ne puščajo za seboj razdejanja.

Kaj vam omehča srce?

O, otroci, mož, mucki, glasba. Sem zelo rahločutna in nežna, stvari se me zelo dotaknejo, kar si štejem v veliko prednost. Ker se me dotaknejo, se lahko jaz dotaknem naprej ... 

Katera glasba vas največkrat spremlja in kateri del dneva je najbolj vaš – kaj si privoščite takrat?

Zelo rada imam glasbo, čez dan imamo doma vse čas vklopljen radio, na vožnjah z avtomobilom pa sta didžejki mlajši dve Lina in Tara, za kar sem jima hvaležna, ker poznam tudi glasbo, ki sooblikuje vsakdan najstnikov. Sicer imam rada pop in rock glasbo. 

Imate že izdelan načrt za poletne počitnice?

Imamo! Že nekaj let zapored hodimo na morje v mobilno hišico, v katero smo čisto zaljubljeni. Tudi letos bomo šli na Pag, tam nam je lepo, tam se počutimo dobro. Nekaj dni pa si bova vzela sama s Kamenkom, nedvomno pa na morje!

Zaupajte, v kaj verjamete?

V ljubezen. V ljubezen verjamem in zaupam. Pod črto je vse samo ljubezen. Ostalega ni.