Spominjamo se žrtev holokavsta

Generalna skupščina OZN je za dan spomina na žrtve holokavsta izbrala obletnico osvoboditve zloglasnega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz. Tako se na 27. januar ne spomnimo samo tistih, ki so bili zaradi svojega porekla ali telesnih lastnosti izgnani v koncentracijska taborišča, datum tudi opominja, da se kaj takega ne sme več ponoviti. 

V Auschwitzu je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo med 1,1 in 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov; v holokavstu je umrlo skupaj okoli šest milijonov Judov. V nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih je bilo zaprtih tudi 63.000 slovenskih internirancev, 12.000 se jih nikoli ni vrnilo, poroča STA.

Združeni narodi so leta 2005 razglasili 27. januar za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, od leta 2008 ga obeležujemo tudi v Sloveniji. OZN je ob letošnjem spominskem dnevu v ospredje postavil skupno odgovornost za spomin in izobraževanje o holokavstu. Ta tema izpostavlja svetovno dimenzijo holokavsta ter spodbuja izobraževanje o njem, da bodo prihodnji rodovi odločno zavračali vse oblike rasizma, nasilja in antisemitizma. Holokavst je pomemben mejnik v zgodovini, nauki iz njega pa nas lahko veliko naučijo o nevarnostih ekstremizma in preprečevanju genocida, poudarjajo ZN.

Predsednik državnega zbora Milan Brglez je v petkovem nagovoru poslancem izpostavil, da je v času, ko nestrpnost in sovraštvo do sočloveka spet nevarno stopata skozi družbe, v katerih živimo, spomin na zablode, ki se ne smejo nikoli ponoviti, ključnega pomena. Ob tem je pozval, naj to spominjanje ne bo zgolj pogled v preteklost, ampak tudi opozorilo in upanje za prihodnost, da nekoč morda junaštvo in dobrota vendarle enkrat in za vselej premagata zlo.

Slovesnosti ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta te dni tradicionalno potekajo po vsej Evropi. V Nemčiji bodo tokrat v znamenju opozoril pred novim valom antisemitizma. V različnih krajih po Sloveniji prireditve v počastitev spomina na žrtve holokavsta in nacističnega preganjanja ta mesec potekajo v okviru projekta ŠOA - spominjamo se 2018 pod pokroviteljstvom ministra za kulturo Antona Peršaka. Osrednja spominska prireditev je potekala v četrtek v ljubljanskem Mini teatru, kjer so tradicionalno prebrali imena slovenskih žrtev holokavsta, poroča STA.

Spominske prireditve so ta teden potekale tudi v mariborski sinagogi, Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani in Muzeju novejše zgodovine Celje. V nedeljo pa bo spominska prireditev ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Centru Urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani. Slavnostni govornik bo pisatelj in kolumnist Goran Vojnović, udeležila se je bosta tudi predsednik republike Borut Pahor in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Žrtev se bodo danes spomnili v nekdanjem taborišču, po svetu, tudi v Sloveniji, se dogodki vrstijo že več dni. V palači OZN v New Yorku pa so v počastitev mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta odprli nekaj razstav, med katerimi je tudi razstava o taborišču Jasenovac. To je po protestu Hrvaške odprl srbski zunanji minister Ivica Dačić na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi preživeli. 

Razstava je srbsko-judovski projekt, direktor pa je izraelski profesor in strokovnjak za nacistična koncentracijska taborišča Gideon Greif, ki je tudi vodja mednarodne skupine zgodovinarjev GH7. Na ogled so prizori pobijanja in mučenj, orodja, s katerim so izvrševali zverinska dejanja, navedena so imena žrtev, poseben prostor pa je namenjen pripadnikom družine izumitelja Nikole Tesle.

OZN se je od razstave ogradil z napisom, da Združeni narodi niso odgovorni za vsebino in razstavo ter da njena postavitev v palači narodov ne pomeni tudi podpore svetovne organizacije.

Dačić je ob otvoritvi razstave, naslovljene Jasenovac - pravica do nepozabe opozoril, da so se v času priprav soočali z opozicijo ene države, ki trdi, da manipulirajo s številkami žrtev. Po njegovih besedah gre za zgodovinska dejstva, imena in priimke ter izjave preživelih. Poudaril je, da so vsi narodi obvezani k temu, da ne rehablitirajo zločincev in priznajo napake preteklosti, razstava pa opozarja na nevarnost oživljanja ideologij in političnih praks, ki so privedle do takšnih grozot.

Hrvaškega premierja Andreja Plenkovića je pozval, naj obišče taborišče smrti ustaškega režima Jasenovac in se pokloni žrtvam ter zavrnil prepir o številkah z besedami, da bi bila sramota za človeštvo, četudi bi bila ubita le ena oseba samo zaradi tega, ker je Jud ali Srb.