Slavimo prosto živeče živali in rastline

Letošnji svetovni dan je namenjen živalskim in rastlinskim vrstam v morju. Oceani in morja predstavljajo dve tretjini površine Zemlje, zaradi njihove globine pa celo več kot 99 odstotkov habitata, v katerem je možno življenje na Zemlji.
Fotografija:
Odpri galerijo

V svetovnih oceanih je prepoznanih več kot 240.000 vrst, a je dejansko število veliko večje, saj je vsako leto odkritih vsaj 2000 novih vrst, so pojasnili pri ministrstvu za okolje in prostor. Tržna vrednost morskih in obalnih virov se na svetovni ravni ocenjuje na 3000 milijard dolarjev, kar je približno pet odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda. Od morske in obalne biotske raznovrstnosti je odvisno preživetje treh milijard ljudi po svetu.

Oceani uravnavajo podnebje, proizvajajo polovico kisika, ki ga dihamo, ter absorbirajo 30 odstotkov ogljikovega dioksida in 90 odstotkov toplote, sproščene v ozračje kot posledica podnebnih sprememb. Kljub temu ali ravno zato, ker se zdijo oceanski in morski živi viri neomejeni, je njihova sposobnost vzdrževanja človeštva in prispevanja k trajnostnemu razvoju hudo prizadeta zaradi nereguliranih ali slabo upravljanih človekovih dejavnosti, vključno z nereguliranim ribolovom, onesnaževanjem in podnebnimi spremembami, so še pojasnili pri ministrstvu.



Človekove dejavnosti so danes že močno posegle v bogato življenje pod morsko gladino ter ogrožajo posamezne vrste in njihove habitate. Kar 40 odstotkov oceanov je ogroženih predvsem zaradi čezmernega izkoriščanja morskih vrst, posredno pa tudi zaradi onesnaževanja, izgube obalnih habitatov in posledic podnebnih sprememb. S tem pa je marsikje ogroženo preživetje ljudi, zlasti obalnih prebivalcev, ki so odvisni od številnih ekosistemskih storitev morij. Ne smemo pa zanemariti tudi biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev sladkovodnih ekosistemov, kot so jezera, reke in rečne delte.



Vsako leto v morja zavržemo od pet do dvanajst milijonov ton plastike, ki ogroža ves morski živelj, od zooplanktona do kitov. Mikroplastika pa skozi prehrambno verigo konča v človeški prehrani.

V prodaji